Kot otrok oziroma bolje kot najstnica sem bila prepričana, da bom pri 30.ih poročena, da bom imela redno službo in vsaj kakšnega otroka. Takrat sploh pomislila nisem, da je možen kak drug scenarij kot to. Ampak se je izkazalo, da takrat nisem imela pojma, kaj me čaka. Današnja realnost je vse rej kot takšna kot sem si jo predstavljala. Pa ne, da je slabša, ampak pač drugačna. Ničesar iz zgornjega seznama še nisem odkljukala, kdo ve, če bom sploh kdaj.
In če me danes nekdo vpraša, kje se vidim čez pet let, mu iskreno ne znam odgovoriti. Kar se tiče službe, poklica, se lahko čez noč vse spremeni. Ni nujno, da bom čez pet let počela to, kar počnem danes. Pa ne zato, ker me to delo ne veseli, ampak ker me veseli in zanima še toliko drugih stvari. Kar se tiče “zakonskega stana” so stvari še nekoliko bolj predvidljive. Ni nobenega zagotovila. Ne za to, da bom res našla svojega princa na belem konju, ne za to, da bo ta odjahal mimo in bom še vedno samska. Seveda pa je princ pogoj tudi za družino oziroma otroka. To gre z roko v roki. Ampak kot pravijo “vseznalci” imam za otroka čas še približno 10 let. Verjetno je v teh deset let vključeno tudi to, da najdem partnerja? Recimo.
Prihodnosti me je malo strah, ampak strah je nesmiseln. Ničesar namreč ne moremo predvideti, ničesar zares načrtovati. Življenje gre neko svojo pot in vse se zgodi s svojim namenom, ob svojem času. Vse napačne izbire partnerjev nas vodijo korak bližje k temu, da bomo nekoč prepoznali tistega pravega, ga znali ceniti in obdržati. Vsaka služba, zaposlitev, nas nauči nečesa novega, nam daje znanje za tisto naslednjo, ki prihaja. In če smo čisto iskreni, ali sploh želimo vedeti, kaj nas čaka čez pet? Jaz niti ne. Saj se na nič ne moremo pripraviti vnaprej, ampak se z vsako stvarjo spopadamo sproti, korak za korakom, ko nam ta pride na pot. V bistvu me ta nevednost kljub strahu vseeno navdaja z nekim sladkim pričakovanjem, z upanjem, da pa me morda čaka nekaj dobrega, lepega, da bom čet pet let srečna. Ja, tako se vidim čez pet let. Srečno in zadovoljno. Vse ostalo ni pomembno!