Vsi ljudje imamo neka pričakovanja. Pričakovanja do sebe, do našega življenja, naše okolice, našega partnerja, naših otrok če hočete. Ta pričakovanja izhajajo iz neke popolne slike, ki smo si jo ustvarili v svoj glavi na podlagi tistega, kar vidimo v medijih, kar vidimo v svoji okolici, ali pa izhajamo kar iz sebe. Pogosto predvidevamo, da če mi nekaj delamo ali dojemamo na nek način, da je to edini pravi, smiseln način, in da je logično, da se bodo tako obnašali tudi ljudje okrog nas. S takim načinom razmišljanjem pa delamo škodo predvsem sebi.
Zaradi previsokih oziroma kakršnih koli pričakovanj smo pogosto razočarani. Ne moremo zahtevati oziroma pričakovati, da bo naša družina tako “popolna” kot sosedova, otroci tako nadarjeni kot otroci našega brata ali sestre, da bomo v službi tako uspešni kot naša najboljša prijateljica, in da se bo naš partner do nas obnašal tako romantično kot vidimo v romantičnih filmih. Ljudje smo različni in različno počnemo oziroma reagiramo na stvari. In če nekdo nečesa ne počne ali se ne odziva tako kot smo si zamislili, še ne pomeni, da to počne napačno.
Svoja nerealna pričakovanja bi morali opustiti in pustiti, da se stvari same odvijajo kot se morajo, pustiti, da se ljudje odzivajo kot se pač odzivajo. Morali bi sprejeti stvari take kot so in v njih videti najboljše. In če se recimo ljudje ne odzivajo kot mi od njih pričakujemo, še ne pomeni, da se odzivajo napačno. Recimo ko greš na prvi zmenek in preživita super večer, avtomatsko pričakuješ, da ti bo še isti večer po zmenku poslal sms sporočilo, da ti pove, kako lepo se je imel. Tako si običajno navajena, tako bi naredila tudi sama, tako se dogaja običajno v filmih. Toda sms-a ni. Zaradi previsokih pričakovanj bi bili v tem primeru razočarani in bi si pač mislili, ker ni poslal tistega sms-a, da se ni imel tako lepo na zmenku, da mu niste tako všeč. Toda razočaranje je v tem primeru popolnoma nepotrebno. Če ste čutiti, da se imata na zmenku lepo in da ste mu všeč, potem zaupajte temu občutku in ne pustite, da ga pričakovanja zbrišejo. Če ste mu res všeč se bo že javil in se želel še dobiti z vami, če pa ne, je pa tudi že prav tako. Sicer pa, kje pa piše, da vi ne bi smeli poslati tistega prvega sms-a, če tako čutite in bi mu radi to povedali. Včasih bi se morali preprosto ustaviti, globoko zadihati, odvreči svoja pričakovanja in se prepustiti trenutku oziroma situaciji.