Hollywood nam je spral možgane. Moški in ženska se zagledata, se zaljubita na prvi pogled in srečno živita do konca svojih dni. In čeprav v realnosti nihče ne verjame, da je kaj takega tudi v resnici mogoče, po tihem vsaka ženska upa, da se bo kaj takega zgodilo prav njej. Seveda za to krivim romantične komedije. Te so v meni zbudile lažno upanje, da obstaja princ na belem konju, ki bo iznenada prijezdil v moje življenje, me zavihtel na svojega konja in skupaj bova odjahala v sončni zahod. Globoko v sebi vem, da se to ne bo zgodilo.
Verjamem pa v privlačnost na prvi pogled. Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da ste se samo s pogledom ujeli z moškim na drugi strani sobe in bili ste začarani. Drug od drugega nista mogla umakniti pogleda, kot bi padla pod nekakšen urok. Temu se reče kemija na prvi pogled, ne pa ljubezen na prvi pogled. Kemija na prvi pogled je super. Mislim, da je to odličen začetek, toda od tam do ljubezni je še dolga pot. Včasih se vse konča pri kemiji. Kemija, spolna privlačnost, in ko to izživimo, vse skupaj zbledi in na koncu smo spet na začetku. Mislim, da kemija na prvi pogled mora biti. In če sem prej govorila o tem, da ta lahko zbledi, hkrati verjamem, da s tistim pravim traja vse življenje. Tisti pravi te bo znal tudi po desetih ali dvajsetih letih tako pogledati, kot te je prvič. In ti se tudi po desetih, dvajsetih letih temu pogledu ne boš mogla upreti in se ti bodo ob njem zasvetile oči.