Foto: Profimedia
Večkrat slišimo trditev: »Vsi dobri moški so oddani.« To trditev lahko tudi obrnemo: »Vsi oddani moški so dobri«, kar spremeni poudarek in pomeni približno nekaj takega kot »sosedova trava je vedno bolj zelena.«
Se vam je že zgodilo, da ste šle ven z zasedeno kolegico, ki so jo moški obletavali z vseh strani, vas pa, kot da ni zraven? Že mogoče, da ima bolj privlačne feromone, krajše krilo in iskrice v očeh. Morda pa je za tem tudi kaj drugega. Da spet obrnemo zorni kot: Se vam je že zgodilo, da vas mesece ni nihče povohal, ko pa končno najdete nekoga, se jih od nikoder prikaže še pet? To se dogaja ves čas, tako moškim kot ženskam. Neki srečno zasedeni moški, ki je z novo partnerko dobil tudi gručico oboževalk, je potarnal: »Vsi dobri moški so zasedeni – ko nisem imel punce, nisem bil zaseden, mar ne?«
Kaj so razlogi, da nas izmed vseh dobrih moških/žensk pogosto privlačijo ravno tisti, ki so že oddani?
Hrepenenje dvigne nivo dopamina
Bolj ko je nekaj nedosegljivo, bolj je hrepenenje močno. Zasedeni lepotec ali lepotica sta ponavadi bolj ali manj nedosegljiva, zato po njiju hrepenimo, za prijaznega soseda, ki se okoli nas trudi že nekaj let, pa nam je bolj ali manj vseeno. Ko po nečem hrepenimo, se dvigne raven dopamina v možganih, kar sproža prijetne občutke. Po tujem partnerju lahko hrepenimo, saj je precej manj možnosti, da se nam bo vrgel pred noge s šopom vrtnic. Velja pa omeniti tudi to, da posameznik, ki več seksa, oddaja več hormonov, ki privlačijo nasprotni spol. In običajno več seksajo tisti, ki so v zvezi. Tudi tokrat lahko torej vsaj delno okrivimo kemijo.
Varen flirt
Na resno zvezo, včasih celo na priložnostni seks, iz določenega (čustvenega) razloga še nismo pripravljeni, hormoni pa nam vseeno divjajo. Zato bi radi bili v stiku s privlačnimi ljudmi, radi bi bili zaželeni, radi bi se počutili žive. Kaj je boljšega kot varen flirt? Utrip se poveča, čutimo metuljčke, nekomu smo malce všeč – ah, kakšno olajšanje, ni se treba spuščati v bolj zapletene odnose, samo kompliment tu in nasmeh tam. Tudi če pride do bolj intimnih odnosov, nekako ne verjamemo – in si običajno ne želimo – da bi naš objekt poželenja zapustil varno gnezdo svojega razmerja.
Igre ega
Pri želji po tujem partnerju gre lahko tudi za nezavedne igre ega: osvojiti nekoga, ki je domnevno že oddal svoje srce, je lahko izziv, v katerem se hočemo dokazati samim sebi, ali še huje, drugim, v skrajnem primeru pa gre za nekakšno željo po maščevanju (ker smo bili sami prevarani, ker smo iz družine, kjer je bil eden od staršev nezvest, ker se nam je zameril partner našega domnevnega objekta poželenja).
Pred-odobreni partner
Neka raziskava je pokazala, da ženske prepoznajo kot privlačnejše tiste moške, ki se zdijo privlačni tudi drugim ženskam. Mnoge živalske vrste poznajo podoben pojav – mate-copying. Moški, ki ga je preverila in morda celo malce »udomačila« že neka ženska pred nami, je vsekakor bolj užiten. Tej paritveni strategiji se pridruži še vidik, ki mu lahko rečemo ekonomski: bolj ko se nekaj kaže kot zaželeno, večjo vrednost to ima v očeh drugih – dobimo začarani krog.
Samozavest proti obupanosti
Morda najbolj verjeten razlog se zdi ta, da imajo ljudje, ki vedo, da si jih nekdo želi, jih sprejema take, kot so in jih ljubi, precej več samozavesti kot tisti, ki tega zagotovila nimajo. Za samozavest pa vemo, da je eden glavnih faktorjev privlačnosti. Sploh, če pomislimo na njeno nasprotje – težko je verjeti, da nas bo privlačil nekdo, ki daje videz obupanosti in tako rekoč moleduje za našo pozornost. Mislimo si, da mora s takim človekom nekaj že biti narobe, če ga nihče noče. Ko pa ta »obupani« človek najde nekoga, ki ga hoče, je kar naenkrat bolj miren, samozavesten in – glej ga zlomka – nekako bolj privlačen…
