Odpri galerijo
Pazite se strupenih rastlin! 1 / 6Rastline seveda ne marajo biti pojedene. In ker ne morejo zbežat, se morajo branit na različne načine. Zelo razširjen način so strupene snovi. Pravzaprav je vsaka rastlina vsaj malo strupena. Nekatere med temi strupenimi snovmi so za nas (ljudi) v razumnih količinah zdravilne. Na primer snovi iz skupine glukozinolati v razumnih količinah varujejo pred rakom. Vsebujejo jih rastline iz družine križnic, kot so brokoli, zelje, ohrovt, rukola in druge. V prevelikih količinah pa zmanjšajo privzem joda in oslabijo delovanje ščitnice. Nekatere snovi pa so strupene že v zelo majhnih količinah in na te moramo biti posebej pozorni.
Seveda so nam dobro znane nekatere strupene rastline, kot so tisa, volčja češnja ali zlatica. Problematične pa so vrste, ki se tradicionalno uporabljajo v ljudskem zdravilstvu, njihovo strupenost pa je odkrila šele moderna znanost.
Pa začnimo…
Veliko je bilo že napisanega o skupini molekul z imenom pirolizidinski alkaloidi. Ti so strupeni za jetra, zato rastlin, ki jih vsebujejo, ni pametno uživati. To pa so med drugim tudi dobro znani pljučnik, gabez in lapuh.
Za družino zaltičevk je značilen protoanemonin. Ta ob stiku s kožo povzroča kožna vnetja. Ob zaužitju lahko pričakuješ vnetje prebavil, bruhanje, drisko, poškodbo ledvic. Na srečo ga rastline vsebujejo v majhnih koncentracijah, zato od nabiranja šopka podlesnih vetrnic ali teloha ne bo nobenega učinka. S sušenjem na zraku ta strup razpade v nestrupene sestavine. Med zaltičevke spada tudi jetrnik, ki ima v ljudski medicini status zdravilne rastline.
Lekarniški pripravek iz bršljana je nepogrešljiv pri lajšanju trdovratnega kašlja. A ne pozabi, da je bršljan strupena rastlina. Ob zaužitju lahko pride do povišane telesne temperature, omotice in slabosti. Zato z bršljanom ravnaj skrajno previdno in le po navodilih strokovnjaka (farmacevta seveda).
Kot zadnjo snov sumljivega slovesa naj omenim še oksalno kislino. Ta se v telesu spremeni v kalcijev oksalat in tako povzroča dvojne težave. Telesu jemlje kalcij in povzroča ledvične kamne. Oksalno kislino vsebujejo praktično vse rastline. Malo več je najdeš v artičokah, blitvi, peteršilju, pravem čaju, rabarbari, rdeči pesi, špinači in kakavu. Med divjimi rastlinami sta po oksalni kislini znani kislica in zajčja detelja. A brez skrbi, ob zmernem uživanju ne bo nobenih težav. Samo ne pojej pol kilograma kislice vsak dan!
Pravzaprav pri zeliščih velja enak princip kot pri gobah – nabiraj samo tisto, kar dobro poznaš. Še sreča, da biologi poznamo veliko rastlin. Če hočeš kakšno v živo spoznati tudi ti, spremljaj aktualne dogodke na moji spletni strani in se mi kdaj pridruži.
