Aparigraha je eden osrednjih naukov v besedilih Bhagavad gite (zapisi o prepričanjih, zavesti, karmi, jogi in reinkarnaciji, ter filozofska razlaga človekove biti). V teh zapisih Krišna razlaga eno najpomembnejših vodil v jogi: “Naj bo vaša pot pomembnejša od vašega cilja.«
Na primer – velikokrat se nam zgodi, da skačemo iz projekta v projekt, ko pa nekaj zaključimo, ne znamo, ne zmoremo ali nimamo časa uživati plodov svojega dela. Nenehna skrb ali bomo dovolj dobri in dovolj uspešni, nas sili v delovanje z umom, srce obnemi in tako velikokrat pozabimo zakaj smo sploh vstopili v nek projekt. Ker smo preveč navezani na pohvalo, mnenja drugih, prenehamo čutiti strast v projektih in prenehamo uživati v tem, kar počnemo, lahko nam postane celo v breme.
Veliko umetnikov, izumiteljev in ostalih velikih umov, je delovalo izključno iz srca. Ker niso imeli potrebe po priznanju, po ugajanju, pohvali, so dopustili, da strast zaživi in deluje skozi srce, rezultat tega pa so bili izjemna dela in dosežki. Velikokrat v času svojega življenja niso bili sprejeti s strani množic ali pa se jim je to zgodilo šele po njihovi smrti.
Foto: Profimedia
Aparigraha govori o tem, da se ne navezujmo na ničesar, ne na lastnino, ne na ljudi, ne na dogodke, ne na položaj, ne na čustvena stanja. Navezanost na našteto povzroča skrbi, kaj se lahko zgodi, če kaj od tega izgubimo. Aparigraha je umetnost uvideti kaj resnično potrebujemo.
Joga bistri um in nam pomaga, da uvidimo svoje resnične potrebe in jih ne pomešamo z željami. Da ne bo pomote, nič ni narobe z izpolnjevanjem želja, če le te ne nadomeščajo naših potreb po nečem drugem. Če pogledamo že z vidika naših osnovnih telesnih potreb, se velikokrat dogaja, da zamenjamo potrebo po ljubezni, slišanosti, prepoznanju s hrepenenjem po hrani, pijači in materialnimi dobrinami.
Da bi zmogli prepoznati resnične potrebe, si pomagamo s principi joge (nenasilje, resnicoljubje, ne-kraja, zmernost). S pomočjo teh principov obljubimo sebi, da bomo do sebe spoštljivi, se ne bomo poškodovali, da bomo do sebe iskreni in si ne bomo lastili tega, kar ni naše. Kombinacija yam, skupaj s principom nenavezanosti, ki upošteva načelo, da obdržimo le to, kar nam služi in je za nas potrebno, prinaša občutno izboljšanje kvalitete življenja.
Še težje kot opustiti materialne stvari, je opustiti ideje, predsodke in nezdrave vzorce, ki se jih oklepamo. Sanskrit uporablja besedno zvezo “Idam Namam”, kar pomeni “To ni moje”. Z razumevanjem tega lahko »opustimo« in s spoštovanjem vrnemo vse, kar ni naše.
Kako gojim princip nenavezanosti v praksi joge?
Poiščimo resnični razlog za našo prakso. Ali je moja joga praksa namenjena povezavi s seboj, mi pomaga postajati vsak dan boljša oseba ali je le praksa asan kot takih. S staranjem, s poškodbo ali boleznijo, se telo spreminja, zmore manj – ali me to ovira pri moji praksi joge, sem navezana na asane, ki sem jih lahko izvajala do nedavnega ali je globina tisto, kar mi daje joga. Ali se moj um na blazini ukvarja s tem kako izgledam, kako me vidi učitelj ali pa sem tu, da preidem v čudovito uravnovešenost in stanje miru, kar nudi joga.
Telesni napredek naj ne bo edino vodilo v praksi joge. Največje veselje v praksi joge je občutek svobode, je samo-spoznavanje, samo-realizacija. Vadimo ljubezen do prakse take kot je, brez prisile, brez pričakovanj.
Nenavezanost v odnosu do lastnine in položaja:
Razmislimo koliko materialnih stvari, oblačil, obutve posedujemo, ki jih ne bomo nikoli več oblekli in obuli, vendar so še vedno doma za »vsak slučaj«? Koliko pripomočkov, okraskov, knjig imamo, ki jih ne potrebujemo?
Princip nenavezanosti nam pomaga uvideti kaj in koliko dejansko potrebujemo in na kaj in koliko smo v resnici le navezani. Preverimo skozi prakso ali delujemo iz dokazovanja, umeščanja v skupine ali potrebe po občudovanju.
Navezanost na položaj, poklic, funkcijo je velikokrat prej v breme kot v korist. Tudi v tem segmentu nam joga daje odlično možnost refleksije med tem, kaj v resnici želim in kaj živim. Pomaga, da se poslovimo od kakšne funkcije, ki nam je že davno v breme.
Nenavezanost v prehrani:
Mnoga sveta besedila svetujejo zmernost v prehrani, kot pomoč v duhovni rasti. Hatha Yoga Pradipika navaja prekomerno hranjenje kot oviro na poti joge. To ne pomeni, da ne smemo uživati v svojih najljubših jedeh, temveč je pomembno, da sami sprejmemo odgovornost za svoje zdravje in prisluhnemo telesu, da samo prepozna kdaj je česa dovolj.
Nenavezanost v umskem in čustvenem telesu:
Naše življenje je polno trenutkov, za katere si želimo, da se ne bi nikoli končali. Lahko je medeno obdobje novega razmerja, nova služba, želja, da obdržimo mladost in vitalnost, da zdržimo ob sebi svoje otroke, da naši starši ostanejo čim dlje živi. Kot smo radi nalepljeni na pozitivne občutke, se prav tako lahko oklepamo tudi negativnih občutkov, kot so zamere, jeza itd… Naučeni smo razmišljati v smislu to je »moje« – moja lastnina, moj partner, moji prijatelji, moji otroci, moja služba, moja sreča, moja jeza, moj svet.
Morda nas navezanost na ljudi, izkušnje, povezave, družino, na poznano, drži v nekem stanju, ki ni naša resnica. V tako imenovani »coni udobja«.
Aparigraha / princip nenavezanosti nas uči, da v resnici ničesar ni naše. Uči nas, da je sprememba neizogibna in da nas oklepanje na dogodke, ljudi, projekte, preteklost ali sedanjost vodi v nemir. Če se želimo odpreti življenju, se moramo naučiti opuščati, spuščati in sprejemati spremembe, sprejemati življenje takšno kot je.
Za začetek vadbe »nenavezanosti« opustimo/spustimo nekaj materialnih stvari, nato se lotimo čustvene navlake. Ali je odnos, ki v resnici ni stabilen in zdrav, še vreden tega, da ga zadržujem? Prepričanja, moraliziranja in sodbe – ali to potrebujem ali je čas za »let go«?
Ko bomo opuščali in spuščali, se bomo morda počutili negotove, se bomo morda počutili kot da padamo, najbrž se bomo tudi malo poškodovali. Vendar moramo izprazniti svoje roke, da jih lahko odpremo in sprejmemo nov objem, nove izkušnje, nove ljudi….
Življenje nam omogoča učenje z vseh vidikov našega bitja, daje nam temne in svetle izkušnje, tako se naučimo resnično živeti in dovolimo, da nam življenje daje in jemlje. Aparigraha/nenavezanost nam dopušča, da stvari pridejo in grejo, ljudje pridejo in grejo, dogodki pridejo in grejo, čustvena stanja pridejo in grejo in da ni potrebno usmeriti v to vse moči, da bi jih na silo imeli ali zadržali. Dovolj je, da samo SMO in DOPUSTIMO, da se zgodi, kar se mora zgoditi.
Aparigraha/nenavezanost nam daje tisto najpomembnejše za človeka, svobodo – svobodo v delu, svobodo v materialnem svetu, svobodo v občutenju sreče, svobodo v razmerjih, svobodo v doživetjih, svobodo v odločanju, svobodo v kreiranju lastnega življenja.
Pridi in se podpri v vadbi nenavezanosti na praksi yogini joge.
