Foto: Rebeka Dremelj facebook
Rebeka Dremelj je pred dnevi z javnostjo na facebooku delila novico, da se bori z rakom na ščitnici. Zapisala je:
Vedela sem, da bo prišel trenutek, ko bom rekla – DOVOLJ MI JE! In res je prišel. ZDAJ!
Dovolj mi je skrivalnic, pretvarjanja, da je vse v najlepšem redu in točno tako, kot mora biti. Ker temu ni tako. Ni res. Ravno nasprotno. Vse je na glavo. Vse je narobe. In čisto nič ni tako, kot bi moralo biti.
Jaz, ki sem se še nedolgo nazaj borila za starše otrok obolelih za rakom, dajala vse od sebe, zbirala denar na sto in en način, da bi jim le lahko kako pomagala … sem zbolela. Za rakom! Za rakom na ščitnici. In to sedaj povem na glas. Zmanjkalo mi je izgovorov, kje sem, kdaj se vidimo, kje imam kakšen nastop, čemu imam prevezo na vratu in predvsem, kaj sem delala na onkološkem oddelku. Vsem sem lagala. Za nekoga sem bila na dopustu, za spet drugega, sem zbolela za gripo … Izmišljam si zgodbice že več kot mesec dni in živim v strahu, da me ne bi dobili.
Haloooo? Dobili kaj? Počutim se, kot da sem vpletena v kriminalno dejanje, ki ga moram na vsak način skriti pred svetom.
Vsem svojim sem zabičala, da nikomur, nikoli in nikdar ne smejo povedati. Celo svoji lastni materi, ki me je v solzah prosila, da bi povedala samo eni prijateljici, sem dala jasno vedeti, da absolutno ne.
In zdaj sem prišla v fazo, ko se sprašujem – zakaj hudiča pa ne? Sem si zaslužila živeti tako zlagano življenje? Sem morda naredila kaj narobe? Ne. Le zbolela sem. Včeraj se je to zgodilo njemu, danes se je meni, jutri se lahko tebi. Upam, da ne, ampak lahko se. Tudi sama sem bila prepričana in preveč zavarovana sama vase, da mene pa kaj takega res ne more doleteti. Uf, priletelo je nazaj kot bumerang.
Prijateljici je pred časom umrl oče za rakom. Bilo mi je zelo hudo. Zaradi nje. Nisem vedela, kako naj ji pomagam, da prebrodi to izgubo. Spet drugi se oče bojuje za rakom. Vsake toliko sem se spomnila kaj, da sem jo spravila v dobro voljo, jo vsaj malo nasmejala. Ne vedoč, da ta ista stvar, le na drugem mestu raste tudi v meni.
Veliko sva se pogovarjali o tej ‘zveri’. Vsak dan znova pametovali, kako moramo spremeniti način življenja, ki ga živimo. Pa smo ga res? Ne, dokler te telo samo ne udari po glavi in ti reče – če se ne boš ustavil ti, te bom ustavil jaz.
Operacija je za mano, rak je baje izrezan do zdravega, ostala sem brez enega organa imenovanega ščitnica in hkrati zagotovo pametnejša, modrejša in zrelejša. Čaka me sicer še zame najhujša preizkušnja – terapija z radioaktivnim jodom in posledično 10-dnevna karantena, stran od otroka in ljudi, ki jih imam rada, a hvala Bogu, me je mati narava obdarila z veliko dozo optimizma in vem, da bo ta moja odsotnost vez z mojim otrokom in družino samo še okrepila.
V sredini maja bom menda kot nova:-) In takrat začnem pisati nov list v življenju.
Rediram vse tiste ljudi, ki si moje energije ne zaslužijo in na široko odpiram vrata vsem tistim, ki so se v teh dneh pokazali več kot le prijatelji. Mnogi so me presenetili. Eni v pozitivo, drugi v negativo. Hvala vam. In enim in drugim.
Pred leti sem naredila pesem z naslovom NEPREMAGLJIVA. In danes jo pojem sebi in vsem tistim, ki ste v podobnem, ali celo istem filmu kot sem jaz.
NEPREMAGLJIVA, GREM PREKO TRNJA DO ZVEZD, VSAK NOV PORAZ, JE ZMAGA V MOJIH OČEH.
NEPREMAGLJIVA, GREM PONOSNA V SVET, ZA TISTE, KI SI ME ŽELIJO NA TLEH.
Vem, čutim, da se je ta izkušnja zgodila z razlogom. Morda zato, da s svojimi izkušnjami komu pomagam, morda zato, da na stvari, ki so se mi do sedaj zdele samoumevne, začnem gledati z veliko večjo mero spoštovanja…ne vem. Čas bo pokazal svoje.
Vem samo nekaj, da od tega trenutka dalje živim svobodno, brez pretvarjanj, brez olepševanj. Živim tako, kot se meni zdi prav in ne tako, kot drugi mislijo, da bi morala živeti.
Prijatelj mi je nekoč rekel – MOJ SVET, MOJA PRAVILA! Od danes naprej bo izključno temu tako! Moj svet, moja pravila!!!
Vdihnem globoko, pritisnem OBJAVI in končno zaživim svobodno!
Vem, da se kmalu spet srečamo na kakem špilu. Morda že poleti. Do takrat pa- bodite zdravi in poslušajte svoje telo. Jaz ga nisem, in časa žal ne morem zavrteti nazaj.
Z ljubeznijo, Rebeka.
Seveda so temu zapisu sledili nešteti spodbudni komentarji. Objavljen zapis ima že kar skoraj 20.000 facebook všečkov in Med njimi ji je poguma in pozitivnega optimizma ter čim prejšnje okrevanje zaželelo tudi kar nekaj znanih Slovencev.
Zvezdana Mlakar, ki je nastopila kot Rebekina “tašča” v njenem najnovejšem videu, je napisala tole:
“Kakšno darilo !
Preberite Rebekino pismo !
Vedela sem, da je izjemna, pa me je vseeno presenetila ! Ko me je pred casom povabila, da sodelujem v njenem spotu ” Tašča ” , so me debelo gledali, ces, a bos res sodelovala v ” takšni ” glasbeni produkciji ! ! Jaz pa sem si rekla : ” Zakaj pa ne, glasba je prikupna, punca je izjemna…sovrazim predsodke in poslusala bom srce ! ”
Ta predalckanja , kupckanja in rangiranja mi gredo tako ali tako ze celo zivljenje na zivce !
Sicer pa, ko smo potem gledali izdelek, so se celo moji sinovi ( ki so glasbeno zelo zahtevni ) zabavali in nihce ni komentiral nic slabega !
Potem sem se odpeljala na snemanje in jo nasla tam, mocno, temperamentno, zensko, ki ve kaj dela, pravo profesionalko, odprto, z izjemnim obcutkom za ljudi ! Nagovarjala sem jo, da bi si upalal vec, da bi izstopila iz te slovenske scene, kjer vecina estrade samo hlapcevsko sledi zahtevam publike, kot da ljudje ne bi vedeli, da je prilagajanje trendom tudi laznivo ! Nikogar ne obsojam, da ne bo pomote ! !
Zdaj je z boleznijo stopila cez, zdaj je postala osebnost, nekdo, ki ima mnenje, ki ga boli, nekdo , ki tudi joce, ki ga je strah ! To deliti javno, je velik pogum , zahteva mocno hrbtenico, hkrati pa pomaga vsem nam, ki bomo kdaj na kolenih, da se zavedamo, da nismo sami !
Naj se slisi se tako kruto, bolezen je tudi darilo ! Sinoci sem slucajno spet brala Katie Byron, prav poglavje o zdravju in bolezni, tezko sem se prebijala skozi stavke :
” Resnica je, da dokler ne ljubimo raka, ne moremo ljubiti Boga ! Zakaj se vam je moralo to zgoditi ? Ker se je ! Če bolezen sprejmete , to se ne pomeni, da daste vse stiri od sebe in ne storite nic…kdaj mislite, da bo zdravljenje ucinkovitejse : ko boste napeti, prestraseni in boste na raka gledali kot na sovraznika , ali ko boste do situacije razumevajoci in boste uvideli vse dobre strani svoje bolezni in boste iz tega mirnega sredisca naredili vse, da se pozdravite ? Nic ni bolj pozivljajoce kot notranji mir ! ”
Rebeka je naredila tocno to ! Kako je modra !”
Vzpodbudne besede je Rebeki namenil tudi nekdanji tržiški župan in poslanec Pavel Rupar, ki je zapisal:
“Rebeka, naredila ste resnični korak k popolni ozdravitvi! Čestitam za ta pogum, čestitam, da ga delite z nami vsemi.. Od tega trenutka je vsa energija dobrih ljudi usmerjena k vam in z mislijo in željo, da se pozdravite je ta trenutek nešteto ljudi! Z voljo, ki jo izražate in pesmijo nam poklonite upanje, moč, energijo!.. Mi jo bomo vrnili vam: z iskreno željo, da čimprej premagate težave, z molitvijo in razumevanjem, s spoštovanjem! Rebeka ZMAGAJTE!!!”
Poslanec Jani Möderndorfer je v svojem komentarju zapisal sledeče:
“Me veseli, da si to objavila. To kar preživljaš in se ti dogaja, je sicer poplnoma tvoja osebna stvar. Vendar s pritiskom “OBJAVI”, si pričela deliti osebno zgodbo z javnostjo. To je dobro zaradi več razlogov. En je ta, da si krvava pod kožo. Drugi je ta, da si dala voljo drugim do življenja. Tretji je, da kažeš voljo in moč in še in še bi lahko našteval. Sama praviš, da si naredila bilanco v svojem življenju, kar je normalen proces v takih trenutkih. Vsem pa si dala jasno sporočilo; da rada živiš in hočeš živeti in se boriti za dobro in kvalitetno življenje. Kot znana osebnost si pokazala, da imaš svoj jaz in svojo voljo ter svoj prav. Ko pa te bodo vprašali kako si, jim odgovori; Tako kot drugi hočejo, zagotovo ne! Srečno in uživaj v življenju.”
Miša Mihaela Margan, nekdanja sanjska ženska, je napisala:
“Rebekaaa pomislila si name pred enim tednom in me zelo razveselila. Hvala ti da si tako cutna in mocna zenska. Vse dobro ti zelim in zagotovo se veliko lepih trenutkov! Nepremagljiva za nas vse!!”
Tudi Vesna Janković je svoji prijateljici namenila spodbudne besede:
“Draga moja, saj sva govorili pa vendar- samo s pozitivno naravnanostjo in tako presneto voljo, ki veje iz tebe nadaljuj! Zverince ni vec in pika!”
Vse dobro in to, da dokončno premaga to zahrbtno bolezen, želi Rebeki tudi uredništvo Ženska.si!
