FOTO: Matjaž Očko
Ženska.si: Kaj vam pomenita Božič in kaj Novo leto?
Boštjan Bračič: Oba sta praznika, ki ju imam rad, saj me odtegneta proč od vsakodnevnih obveznosti in me poneseta v družbo tistih, ki jih imam najraje. Božič zame ni verski praznik, ampak praznik ljudi, ki se imajo radi, praznik družin, ki v tej blaznosti sveta vedno redkeje najdejo čas za druženje. Postavljanje božičnega drevesa, vonj po sveže pečenih keksih, mraz, ki riše ledene rože na okna, smeh, prijetno kramljanje ob skupni večerji in odpiranje majhnih presenečenj pod jelko. Opazujem jih, vse te moje bližnje, kako se smejijo, ko smo vsi skupaj, kako čas prehitro mine in kako rad jih imam.
Novo leto mi danes ne pomeni več toliko, kot nekoč, ko sem ga pričakoval kot otrok. Takrat sem vedno tekmoval z odraslimi, kdo bo zdržal dlje časa buden in kako lepo je bilo enkrat na leto ne slišati stavka: “Boštjan, pozno je, čas je za spanje!” Takrat smo pričakovali bolj Dedka Mraza, saj Božiček, zaradi razmer v Jugoslaviji, ni bil tako popularen. Pa saj je konec koncev vseeno, kajne:)?
Spet smo bili skupaj, smel sem popiti nekaj požirkov šampanjca, v zrak spustil nekaj raket, ki sta jih prinesla stric David in teta Džoja iz Italije, se nabasal francoske solate in potem končno omagal ter zaspal kar na babičinem zelenem kavču. Danes je praznovanje novega leta nekoliko manj pravljično, saj je običajno že 1. januarja potrebno iti v službo. Pa vendar … silvestrski večer je vedno v družbi prijateljev, prijetnega pogovora in dobrega kozarca vina.
Ženska.si: Vam je katero izmed preteklih praznovanj novega leta še posebej ostalo v spominu?
Boštjan Bračič: Ja … seveda. Nekaj let nazaj sem se zaradi nesporazuma skorajda razšel s svojima najboljšima prijateljema. Tako sem na silvestrski večer sedel sam pred televizijo in se odločil polnoč dočakati na Piramidi, majhnem hribčku ob Mariboru. Toplo sem se oblekel, si poveznil kapo na ušesa in se kot mnogi drugi odpravil skozi zasneženo mesto. Hodil sem po ulicah v smeri Piramide, razmišljal in gledal v tla, da me ne bi nihče prepoznal. Svoje žalosti nisem hotel deliti z nikomer drugim in ni mi bilo do pozdravljanja znanih obrazov in razlaganja, zakaj sem slabe volje.
Kot kača zavita pot se je strmo dvigovala in še preden sem lahko prilezel do vrha, sem zaslišal znana glasova. Bila sta Miran in Maja, čakala sta me na poti, saj sem jima omenil, da bom morda šel na večerni sprehod. Miran je odprl nahrbtnik in izvlekel steklenico šampanjca ter 3 kozarce. Skril sem solze, ki so mi stekle po licih. Tudi sam je s tresočim glasom nazdravil našemu skoraj izgubljenemu prijateljstvu. Objeli smo se in premagali še eno izmed preprek, ki jih življenje prinese na pot.
Ženska.si: Boste letos za Novo leto nastopali, ali ga boste preživeli kako drugače?
Boštjan Bračič: Ne, letos ne bom nastopal. Lepo, ampak težko leto je za mano, za nami vsemi. Naša dežela je po zaslugi pogoltnih politikov in nesposobnih gospodarstvenikov v veliki stiski. Bližino tistih, ki nas imajo radi, potrebujemo bolj, kot kadarkoli prej. Letos bova z Majo obiskala prav te ljudi, ki bogastva, za razliko od mnogih, ne merijo v denarju.
Ženska.si: Ste si zadali kakšne novoletne zaobljube, ki jih želite izpolniti v naslednjem letu?
Boštjan Bračič: Ni mi uspelo posneti albuma v letošnjem letu. Potreboval sem čas za razmislek in prihodnje leto bi rad posvetil temu projektu. Še naprej želim skrbeti za svoje zdravje, ostati zvest partner in dober prijatelj, pošten in deloven uslužbenec in malo nor posameznik brez dlake na jeziku.
Še vedno želim verjeti v tiste najbolj pocukrane pojme, o katerih pišejo revije pod rubriko “zaupne besede”. Želim se čim več smejati in pregnati lenobo iz sleherne celice svojega telesa. In konec koncev … želim veliko prepevati … saj v tem najbolj uživam.
Vsem Vašim bralkam in bralcem želim, da bi v prihodnjem letu zbrali toliko moči, da bi poleg stvari, ki jih morajo početi, uživali tudi v tistih, ki jih želijo početi. Lepe praznike vsem.
