Mimi v svojem plesnem studiu, ki je kot njen drugi dom.
Mirela Zulič, ki je sicer vsem poznana kot Mimi, pleše že od majhnih nog, kar te – ko jo bolje spoznaš – niti ne začudi, saj kar prekipeva od pozitivne energije, dobre volje in življenjskega zagona. Ples že kar nekaj let tudi poučuje, in da je njena ljubezen do plesa res brezmejna dokaže tudi, ko pove, da je tudi med tromesečnim bivanjem v Avstraliji v majhni plesni šoli učila otroke plesa. Mimi po končanem študiju turizma trenutno pridno dela v turistični agenciji in pravi, da je zelo zadovoljna, večere pa ji polepšajo plesne ure z njenimi tečajniki.
Ženska.si: S plesom si se začela ukvarjati že kot zelo mlada, kako se je začela tvoja ljubezen do plesa?
Mimi Zulič: Željo po plesu sem pokazala, ko so starši v plesno šolo vpisali starejšo sestro. Skrbno sem obuvala njene plesne copate in prosila, če se ji lahko pridružim. Sprejeli so me v plesni šoli Kazina, kjer sem začela z otroškimi plesi, pri sedmih letih pa me je opazila učiteljica rock and rolla in me povabila pod svoje okrilje. Dobila sem soplesalca Jureta Cora, s katerim sva intenzivno trenirala do svojega 18. leta. Ves trud pa je bil tudi poplačan, saj sva leta 1999 v Franciji zmagala na svetovnem prvenstvu. Kljub vsemu odrekanju in ogromno časa, preživetega v plesni dvorani, ne obžalujem dolgoletnega plesanja.
Ženska.si: Rock and roll si nekaj časa tudi poučevala?
Mimi Zulič: Ob izgubi soplesalca sem poskušala z novimi soplesalci, vendar se je bilo težko navaditi na nekoga drugega. Takrat sem se odločila za poučevanje, dobila sem priložnost poučevati otroke, stare od 7 do 14 let. Osebno mi ni bilo nikoli težko ure in ure preživeti s plesalci na treningih, na žalost pa pri svojih plesalcih nisem dobila občutka, da ples čutijo in z veseljem trenirajo. Prevelika pričakovanja in na koncu razočaranje so me pripeljali do zaključka, da želim poskusiti nekaj novega. S prijateljicami sem se vpisala na tečaj reggaetona in že po prvem treningu me je ples posrkal vase. Želja po učenju nove zvrsti mi je dala idejo za iskanje lastnega plesnega studia in sedaj z veseljem ugotavljam, da sem se prav odločila. Najprej sem poučevala reggaeton, več kot dve leti nazaj pa me je navdušil dancehall.
Ženska.si: Te je bilo strah ko si šla na svoje?
Mimi Zulič: Ja, nekaj strahu je bilo zagotovo prisotnega. Vedno pravim, da je vsak začetek težak. Vendar sta bila vztrajnost in trud poplačana, vesela sem skupine punc, ki z mano vztrajajo že četrto sezono, seveda pa sem vesela tudi novih plesalk. Z vsemi puncami se zelo dobro razumem, všeč mi je sproščenost na treningu in gremo velikokrat tudi skupaj zvečer ven. Zavedam se, da nam v teh časih služba in ostale obveznosti povzročajo ogromno stresa in vzame veliko časa, zato svojim tečajnikom na treningu poskušam pomagati, da pozabijo na skrbi.
Z Mimi smo na intervjuju klepetali in klepetali v neskončnost ... (Foto: Ženska.si)
Ženska.si: Kakšna je sploh razlika med tema dvema plesnima zvrstema, torej dancehallom in reggaetonom?
Mimi Zulič: Pri obeh delaš veliko z izolacijami prsnega koša in bokov, s tem da so pri dancehallu vključeni še elementi hip hopa, tudi glasba je drugačna, tipična glasba za dancehall je recimo glasba Seana Paula in Beyonce. Reaggaeton sicer izvira s Paname in tam, pa tudi recimo na Jamajki, ga plešejo v paru in gre za zelo seksi ples, veliko je zvijanja drug po drugem in lahko včasih že meji na malo obscene geste. Jaz imam pa na tečaju večinoma punce, zato je to malo težko ustvarjati in je za koreografije veliko primernejši dancehall, ki se ga pleše brez partnerja.
Ženska.si: Kako si zapolniš poletne mesece, ko nimate tečajev?
Mimi Zulič: Čez leto poskrbim, da spravim kakšen kupček denarja na stran in se potem poleti odpravim na plesne delavnice v tujino. Letos sem se tako z dvema soplesalkama odpravila v Anglijo, v Leeds. Imele smo intenzivne individualne ure s plesalko Nikkie Riozzi, ki sem jo imela priložnost spoznati 3 leta nazaj na Nike konvenciji v Ljubljani. Ne vem še, kam me bo pot zanesla naslednje leto – upam, da daleč (smeh).
Ženska.si: S svojimi plesalkami občasno tudi nastopaš, je tako?
Mimi Zulič: Priložnost za nastopanje sem najprej dobila v Kavarni Sputnik, kjer sem kot študentka tudi delala. Organizirala sem latino večer, kjer sem imela s puncami priložnost tudi nastopati, takrat še reggaeton. Za tem smo imeli plesni večer z nastopi različnih zvrsti plesa. Organizirala pa sem tudi dobrodelni večer, na katerem smo z nekaterimi drugimi plesalci in pevci zbirali denar za socialno ogrožene družine. Drugače pa nimam prevelike želje po nastopanju, raje plešem samo zase.
Ženska.si: Kakšni pa so tvoji plesni načrti za v prihodnje?
Mimi Zulič: Trenutno se počasi pripravljam na novo sezono tečajev, ki se tradicionalno začne septembra. Širše želje in načrti pa niso prav velike, če bo ostalo tako, kot je, bom povsem zadovoljna. Nikoli mi namreč ni bilo v interesu imeti ogromne skupine plesalk, raje imam, da je vse bolj pristno. Idej za nove projekte imam sicer ogromno in tisti, ki me poznajo, vedo, da se ne znam umirit. Tako ta vikend poteka dvodnevna vikend delavnica z naslovom Uvod v plesno sezono, ki je sicer namenjena izkušenejšim plesalcem, in jim poleg dancehalla predstavili urban dance, salso, swing, trebušne plese in street jazz. Za vse, ki pa se želijo udeležiti mojih rednih tečajev, pa priporočam, da se kar obrnejo name – dosegljiva sem na 040 346 285.
Pridruži se najboljši družbi žensk tudi na Facebooku. Več nas bo, lepše bo!
