Finalistke Misije Evrovizije (Foto: Žiga Culiberg, vir: MMC RTV SLO)
Ženska.si: Ste si na začetku mislile, da boste prišle tako daleč in se uvrstile v finale oddaje?
Eva Boto: »Niti ne, sploh zato, ker je bilo toliko prijavljenih. Na začetku sem se prijavila zgolj z mislijo »gremo poskusiti, pa kar bo, bo,« brez kakršnihkoli pričakovanj. In zdaj, ko sem res tu, sem presegla svoja pričakovanja, tako da smo bili pozitivno presenečeni.«
Nika Prusnik: »Midve sva vsako oddajo vedno znova presenečeni in nikoli nisva pričakovali karkoli. Veseli sva, da sva prišli naprej. Da sva se prijavili na oddajo, se je kar zgodilo, še vedno ne moreva verjeti, da sva v finalu in tega nisva nikoli pričakovali. Niti to, da bova blizu. Zdi se nerealno in zelo sva veseli.«
Ženska.si: Pravite, da ste na odru Misije Evrovizije zdaj že povsem sproščene… Menite, da bo v Azerbajdžanu nekaj treme spet prišlo nazaj?
Eva Boto: »Mislim, da je trema z vsemi nastopi izginila oziroma je na odru sploh nikoli ni bilo. Bolj je bila pred nastopom. Na odru sem sproščena, če sem prepričana sama vase. V primeru zmage na odru v Azerbajdžanu ne bo problema, saj bom počela to, kar znam najbolje.«
Nika Prusnik: »Ko sva prvič nastopile na odru Misije Evrovizije, je bil to najin prvi nastop na splošno. Tudi takrat nisva bili živčni, ampak bolj umirjeni. Bila je neka prava mera treme. Malo za spodbudo, da si še boljši. Nikoli nisva občutile strahu ali občutka nesproščenosti, nedomačnosti in neudobja. V Azerbajdžanu ne bi imeli treme, saj je najina največja želja nastopati pred tako množico in tega se ne bojiva.«
Ženska.si: Eva, če malo omenim tisto pesem o lami, ki je postala prav po tvoji zaslugi zelo priljubljena med slovenskimi učenci in dijaki. Katera lama bo v primeru zmage stala na odru v Azerbajdžanu?
Eva Boto: »Definitivno bo to tista vesela, presenečena lama, polna nekih pričakovanj. Žalostne lame sigurno ne bo.«
Ženska.si: Nika, kaj bi se zgodilo, če bi katera od vaju v Azerbajdžanu zbolela? Bi v takšnem primeru ena opravila cel nastop?
Nika Prusnik: »Sama sem že navajena česa takšnega, ker sem tudi v preteklosti kot plesalka nastopala z raznimi poškodbami in boleznimi, recimo s poškodovanim hrbtom, stopalom in podobno. Na avdicije smo hodili tudi z vročino. Takrat je potrebna posebna koncentracija in ljudje okoli tebe ti morajo pomagati. V takšnem primeru bi se z Evo spodbujali, bili bi si v oporo in lažje bi nama bilo ravno zaradi tega, ker sva dve. Če imaš nekoga, ki te razume, ti je lažje, sploh če ti je tako blizu. Eva bi točno vedela, kaj prestajam in popolnoma bi razumela kaj boli, kako boli.«
Ženska.si: Je bila tudi Eva plesalka?
Nika Prusnik: »Ne, Eva je trenirala karate.«
Ženska.si: Nika, glede na to, da z Evo za vsak nastop pripravita kaj posebnega, svojega, kakšno pesem bi v Azerbajdžanu najraje izvajali?
Nika Prusnik: »Takšno kot sva midve… sproščeno, živahno, mladostno, nagajivo, z nekaj norčavosti. Takšno, da začutiš, da ima neko sporočilo in da bi ob njej res uživali.«
Ženska.si: Kaj nameravate z glasbeno kariero po tem dogodku?
Eva Boto: »Po tem dogodku želim z glasbeno kariero nadaljevati. Želela bi si kake avtorske pesmi in videospot, pa čim več dogodkov, da počnem tisto, kar si najbolj želim. Po srednji šoli bi šla študirat nekaj v smeri glasbe. Upam, da bo moje življenje stalno glasbeno obarvano.«
Nika Prusnik: »Odvisno, kaj se bo zgodilo. Možnosti so odprte, zaenkrat z Evo ne gledava naprej, ampak se zdaj trudiva za Emo.«
