Angelca Likovič dobro pozna tradicionalne običaje ob praznovanju Miklavža.
Ženska.si: Ali praznujete Miklavža?
Angelca Likovič: »Mi smo vedno praznovali Miklavža. Miklavža smo praznovali tudi ko sem bila otrok in sem odraščala na kmetiji … 6 otrok nas je bilo …, a takrat je bilo praznovanje zelo skromno. Ponavadi nas je en dan prej mama »nagnala« k stari mami, ki je živela v vasi, da sta lahko skupaj s sestro pekli piškote. Starejša sestra in brat sta že vedela, da Miklavža ni, me štiri najmlajše punce pa smo se Miklavža zelo veselile. Zvečer smo na mizo nastavile štiri peharje, ki jih je izdelal oče, nato smo šle spat in čakat, kdaj bo Miklavž prinesel darila. Ko se je prva izmed nas zbudila, je prebudila še ostale. Peharje smo odnesle na peč in tam do zjutraj prelagale svoja darila. Moram povedati, da je mama vedno pazila, da so bila darila v peharju enakovredna, da se ne bi prepirale.«
Ženska.si: Kaj pa vas je ponavadi čakalo v peharju?
Angelca Likovič: »V peharju je bilo suho sadje, jabolka, piškoti, včasih morda tudi kakšen bombon in rožiči.«
Ženska.si: Miklavža spremljajo tudi angelčki in parkeljni. Ste se kot otrok kaj bali parkeljnov?
Angelca Likovič: »Parkeljni so zvečer hodili naokoli in zelo smo se jih bali. Otroci smo morali v kotu molit, da nas ne bi kak parkelj dobil. Enkrat me je parkelj zgrabil in me odnesel ven iz hiše! Skratka, zelo smo se jih bali.«
Ženska.si: Vam poleg tega neprijetnega dogodka pride na misli še kak poseben spomin o Miklavžu?
Angelca Likovič: »Ja, nekaj pa je res zanimivo… v času Miklavža je nebo vsako leto proti večeru rdeče. Mama nam je vedno govorila, da Miklavž takrat piškote peče in mi smo zelo radi hodili gledat, kako je nebo rdeče.«
Ženska.si: Ste praznovanje Miklavža ohranili tudi, ko ste imeli svoje otroke?
Angelca Likovič: »Ko sem imela svoje otroke, smo tudi praznovali Miklavža. Imam dva otroka, sina in hčer, in ponavadi smo jim za Miklavža kupovali kaj za obleči. Živeli smo skromno. Torej dobila sta kak kos oblačila, kakšen piškot in ko sta bila majhna kakšno igračko … avtomobilček ali punčko … v glavnem, skromno. Tudi onadva sta se bala parkeljnov, ko sta bila majhna, saj ju je moj mož vsako leto zvečer malce prestrašil in je šel pred hišo malo zarožljat z verigo (smeh).«
Ženska.si: Miklavža poznajo tudi vaši vnuki …?
Angelca Likovič: »Imam tri vnuke. Ko so bili majhni, smo jim prav tako kupovali igračke, čokoladke, nakup oblek pa smo prepustili staršem. Tudi njih je mož strašil z verigo (smeh). Zdaj so že veliki, pa še vedno praznujemo Miklavža, ampak zdaj v glavnem dobijo samo vsak po eno veliko čokolado in malo denarja… nekaj evrov. Namreč vsi že pridno varčujejo in so najbolj veseli denarja. Moram pa povedati, da so naša obdarovanja vedno skromna. Največja obdaritev je, da pridejo na kosilo. Imamo skupno kosilo, po kosilu pa kakšno gibanico ali potico.«
