Masaža vulve za histerične pacientke
Čeprav ta metoda zdravljenja sega celo v čas Hipokrata, se je v 19. stoletju uveljavila kot zelo uspešna oblika zdravljenja histerije in nevrastenije, ki bi jo v laičnem jeziku prevedli kot živčna izčrpanost. Namen vulvarne masaže ni bil seksualne narave. Vse je potekalo dokaj počasi, dolgočasno in umirjeno, trajalo pa je vse dokler pacientka ni dosegla finalnega čustvenega stanja, ko so se znaki histerije in nevrastenije polegli. Seveda je bila ta metoda med pacientkami zelo priljubljena, zato so se nekatere v zdravniško ordinacijo vračale tedensko, kar je medicinskim uslužbencem prineslo tudi dober zaslužek. Ker je bil ročni način preveč naporen in v nekaterih primerih tudi dolgotrajen proces, so posegli po hidroterapiji. To pomeni, da so ženska mednožja masirali kar s curki vode.
Vibrator v vsako psihiatrično ambulanto
Leta 1880 je britanski zdravnik izumil električni vibrator, ki naj bi postal oprema vsake psihiatrične pisarne. Z njim naj bi pacienti dosegali pomiritev v roku desetih minut. Medtem ko so ženske uživale masažo vulve, so za moške paciente, ki so bili pretirano nagnjeni k onaniranju, uvedli zdravljenje z vezanjem nog skupaj tako, da niso mogli svobodno masturbirati. Včasih so bili tudi oni deležni zdravljenja z vibratorjem.
Prihod vibratorjev v gospodinjstva
Seveda so razni proizvajalci takoj opazili priložnost, da vibratorje za ročno uporabo uvedejo tudi v gospodinjstva. Tako je podjetje Hamilton Beach of Racine iz Wisconsina patentiralo prvi vibrator za domačo uporabo leta 1902.
Do 1917. leta in potem do druge svetovne vojne se je prodaja ročnih vibratorjev močno razširila, njihova kvaliteta pa je bila zelo obstojna. V 20-ih letih 20. stoletja se pojavi ogromno fotografij in filmov, ki odkrivajo ta erotični pripomoček in ga tudi javno predstavijo gledalcem. Najbolj znan izmed teh filmov je The Nun’s Story.
Popularizacija vibratorjev
Od 50-ih do 70-ih let so se oglasi za vibratorje in gospodinjsko uporabo le-teh ponovno razcveteli, bili pa so seveda dvoumni. Prikazovali so namreč vibracijsko krtačo za lase, masažerje za vrat in hrbet ali nastavke za sesalec, obenem pa prikrivali resničen namen njihove uporabe. Po zaslugi feminističnih idej in Reaganove politike v ZDA so vibratorji postali še bolj popularni. Leta 1973 je Betty Dodson organizirala ženske masturbacijske skupine, ki naj bi nežnejšemu spolu odprle pogled na novo tehnologijo ter jih opogumile za uporabo. Izdala je tudi knjigo Sex for One, ali Seks za enega, ki je bila prevedena v osem jezikov. Še istega leta se je v New Yorku odprl seks shop za ženske, imenovan Eve’s Garden. Ker je bila okuženost z virusom HIV v porastu, je bila Reaganova politika zaslužna za akcijo, ki je promovirala varen seks. Po gospodinjstvih so pričeli krožiti letaki, ki so v namen izogibanju AIDS-a promovirali tudi uporabo vibratorjev.
Vibratorji danes
Seveda je v današnjem času zelo malo tabujev glede uporabe vibratorjev. Postali so vsakdanja igračka za odrasle in pripomoček, s katerim si pari kdaj pa kdaj popestrijo svoje spolno življenje. Ne manjkajo niti na erotičnih šovih ali v muzejih. Poznamo jih v različnih oblikah in različnih barvah, vsaka pa si lahko izbere tudi svojo najljubšo kombinacijo funkcij. Najbolj priljubljen od vseh še vedno ostaja Opens internal link in current windowzajček, ki je obnorel ženske po celem svetu. Svoj debut je doživel tudi v seriji Sex v mestu, kjer se je nad njim navdušila celo seksualno zadržana Charlotte.