Cepljenje proti HPV virusom – v zadnjih letih se izvaja z devetvalentnim cepivom – je šestošolkam brezplačno na voljo v Sloveniji 10 let. V tem času se je precepljenost dvignila za deset odstotnih točk na ravni države na skoraj 60 odstotkov, so pa velike razlike po zdravstvenih regijah. Najmanjša je precepljenost v ljubljanski regiji, kjer je cepljenih manj kot polovica, najvišja na Koroškem, kjer je precepljenih 87 odstotkov deklic.
Šolska zdravnica v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec Miroslava Cajnkar Kac je na današnji novinarski konferenci dejala, da so deklice na Koroškem začeli cepiti že štiri leta pred uvedbo cepljenja na državni ravni. Takrat so stroške krile občine in že takrat so imeli 80-odstotno udeležbo. Staršem so želeli dati čim več informacij o prednostih cepljenja proti HPV in kaj zamujajo, če svojega otroka ne bodo dovolili cepiti.
Starost, ko cepijo deklice, je določena pri 12 letih, saj je velika verjetnost, da takrat še nimajo spolnih odnosov. HPV se namreč prenaša spolno, pa tudi s tesnimi stiki. Dodatno pa je imunski odziv na cepivo med devetim in 12. letom najboljši, je pojasnila Cajnkar Kačeva.
Od leta 2014 priporočajo tudi cepljenje dečkov. Tako nekatere občine na Koroškem, pa tudi v nekaterih drugih občinah financirajo cepljenje dečkov. Trije odmerki cepiva stanejo 210 evrov. Stroka je že dala predlog, da bi cepljenje dečkov proti HPV krili iz javnih sredstev, in čaka na obravnavo na zdravstvenem svetu, je pojasnil Leon Meglič z ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.
Kot je dodal, je za odpravo bolezni potrebna zadostna, vsaj 90-odstotna precepljenost, ne le deklic, ampak celotne populacije. Poleg tega pa HPV virusi ne povzročajo le raka na materničnem vratu, pač pa tudi rak grla, anusa in penisa.
Od lanskega šolskega leta je na voljo brezplačno cepljenje za t. i. zamudnice. Gre za dekleta, ki so bila rojena po letu 1998 in kot 12-letnice niso bile cepljene. Do 15. leta otroci potrebujejo dovoljenje oz. soglasje staršev za cepljenje.
Mojca Miholič iz Zdravstvenega doma za študente v Ljubljani je pojasnila, da so lani v cepilni akciji, ki je trajala štiri dni, v zdravstvenem domu precepili 420 deklet in 38 fantov s cepivom proti HPV. Okoli 60 odstotkov deklet je bilo zamudnic, ostali so se cepili samoplačniško.
Po Megličevih besedah je smiselno cepljenje proti HPV tudi za vse ženske, zlasti če ostanejo brez partnerja ali če vztrajajo ob nezvestem partnerju. Cepljenje je smiselno tudi v primeru, če je ženska že imela predrakave ali rakave spremembe na materničnem vratu, ker za 80 odstotkov zmanjša verjetnost ponovne bolezni.
A so za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu nujni tudi redni pregledi v okviru presejalnega programa Zora, je poudarila Mojca Florjančič iz Zveze slovenskih društev za boj proti raku. Cepiva namreč ne ščitijo pred vsemi visokorizičnimi virusi HPV, pač pa le proti najpogostejšim, ki povzročajo raka materničnega vratu in genitalne bradavice.
Slovenija je sicer v zadnjih 20 letih zelo napredovala na tem področju. Medtem ko smo bili pred 20 letih po Megličevih besedah ob boku nekaterih afriških držav, pa je danes v vrhu Evrope po majhnem bremenu te bolezni. “Večjega uspeha v tako kratkem času ni dosegla nobena država,” je dejal.