Foto: Profimedia
Okužbe s humanimi papilomavirusi (HPV) so najpogostejše spolno prenosljive okužbe, s katerimi se vsaj enkrat v življenju okuži več kot polovica spolno aktivnih oseb, so ob tem v sporočilu za javnost na svoji spletni strani zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Okužbe s HPV lahko povzročajo raka materničnega vratu, raka zadnjika, druge rake spolovil in raka ustnega žrela, prav tako pa okužbe s HPV povzročajo tudi genitalne bradavice. Najučinkovitejši način za preprečevanje okužb s HPV in bolezni, ki jih povzročajo, je cepljenje pred prvimi spolnimi stiki. V Sloveniji cepljenje krije zdravstveno zavarovanje za deklice v šestem razredu osnovne šole, brezplačno pa se dekleta lahko cepijo tudi kasneje. V procesu potrjevanja pa je tudi cepljenje dečkov proti HPV na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja.
“Za cepljenje proti HPV v Sloveniji uporabljamo 9-valentno cepivo, ki nudi zaščito pred okužbami s sedmimi visoko rizičnimi genotipi HPV, ki povzročajo okrog 90 odstotkov raka materničnega vratu, ter pred dvema nizko rizičnima genotipoma, ki povzročata do 90 odstotkov genitalnih bradavic,” so v navedli na NIJZ in poudarili, da je cepivo varno in učinkovito. Zaščita s cepljenjem traja vsaj deset let, a se pričakuje, da bo še bistveno daljša.
Pandemija covida-19 sicer ni vplivala na precepljenost proti okužbam s HPV v Sloveniji. Po besedah zdravnice Nadje Šinkovec Zorko z NIJZ so v šolskem letu 2018/19 v Sloveniji zabeležili velik uspeh v povečanju precepljenosti proti HPV, saj se je ta povečala za okrog 10 odstotkov in je znašala 59,3 odstotka, lani pa so zabeležili 58,5-odstotno precepljenost šestošolk.
Nasprotno se je v državnem programu odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu Zora zaradi zaustavitve presajanja v spomladanskem valu epidemije prvič v 15 letih delovanja progama triletna pregledanost padla pod 70 odstotkov, a je ob povečanem obsegu dela ginekologov čez poletje konec septembra ponovno dosegla to mejo, so v sporočilu za javnost zapisali na ljubljanskem onkološkem inštitutu.
Hkrati so v programu Zora do konca septembra 2020 v primerjavi s triletnim povprečjem odkrili za 19 odstotkov manj predrakavih sprememb visoke stopnje pri ženskah, starih 30-39 let, v kateri sicer odkrijejo tretjino predrakavih sprememb visoke stopnje.
Ženske zato ob letošnjem evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu pozivajo, da se tudi v času pandemije kljub spremembam v vsakdanjem življenju, kot sta na primer delo, vrtec in šola od doma, redno udeležujejo presejalnih programov pri ginekologu, se odločijo za cepljenje otrok proti HPV in se cepijo proti covidu-19.
Svetovna zdravstvena organizacije je lani predstavila globalno strategijo za eliminacijo raka materničnega vratu, ki se ji je pridružila tudi Slovenija. S tem se je zavezala v naslednjem desetletju doseči 90-odstotno precepljenost deklic do 15. leta starosti proti HPV, 70-odstotno pregledanost žensk v presejalnem programu in 90 odstotkov žensk s predrakavimi spremembami in RMV, ki se ustrezno zdravijo.
Zadnja dva cilja je Slovenija že dosegla, precepljenost deklic do 15. leta proti HPV pa je trenutno okoli 60-odstotna. Slovenijo je sicer lani Svetovna zdravstvena organizacija prepoznala kot evropski primer dobre prakse pri obvladovanju raka materničnega vratu.
