(PhotoXpress)
V Sloveniji je splav zakonsko urejen in pomeni umetno prekinitev nosečnosti, ko plod še ni sposoben samostojnega življenja. Splav je torej veljavno sredstvo za preprečevanje nosečnosti. Država zagotavlja možnosti za zagotavljanje uresničevanja svobodnega odločanja o rojstvih. To je zakon. Kaj pa splav pomeni v resničnem življenju?
Vrste splavov
Splav je možno izvesti na več načinov. Kateri od načinov pride v poštev, je največkrat odvisno tudi od tega, v katerem obdobju nosečnosti pride do njega. Abortivne tabletke so učinkovite od pet do sedem tednov nosečnosti. Krvavenje lahko traja nekaj dni, tudi do enega meseca. Menstruacijska ekstrakcija se opravi še preden je test za nosečnost pozitiven. Posrkanje, razširitev in razrez, splav z delnim rojstvom, histerotomija ali zgodnji carski rez in histerektomija so vse načini, na katere lahko umetno prekinemo nosečnost.
Splav narejen v prvem trimesečju nosečnosti
Splav se lahko opravi na zahtevo nosečnice brez posredovanja zdravniške komisije do 10. tedna nosečnosti. Z napotnico ginekologa se odpravite bolnišnico, kjer vas med drugim čaka tudi pogovor s socialno delavko. V primeru, da zahteva nosečnica splav po desetem tednu nosečnosti, je za to potrebna odobritev zdravniške komisije prve stopnje in v primeru zavrnitve odobritev zdravniške komisije druge stopnje za umetno prekinitev nosečnosti. Privolitev moškega, ki je zaplodil žensko, ni potrebna.
Največ splavov, kar okrog 90 %, je narejenih v prvem trimesečju – torej do dvanajstega tedna nosečnosti. Iz medicinskega vidika je splav precej enostaven poseg, ki ne vzame dosti časa, niti ne zahteva hospitalizacije. Če ni zapletov, zapustite bolnišnico še isti dan. Za prvo trimesečje so značilni tudi spontani splavi. Približno 80 % spontanih splavov se zgodi v prvem trimesečju. V Republiki Sloveniji velja, da gre za spontani splav, če se nosečnost konča pred 22. tednom nosečnosti oziroma preden plod doseže 500 gramov teže. Najpogostejši vzroki spontanega splava so kromosomopatije zarodka, prirojene in pridobljene nepravilnosti maternice, okužbe (salmonela, toksoplazmoza, klamidija …), endokrinološke motnje, imunološke motnje.
Splav narejen v drugem trimesečju
Pri nosečnosti daljši od 10 tednov obravnava zahtevo komisija prve stopnje. Če ugotovi, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za umetno prekinitev nosečnosti, komisija zavrne zahtevo za umetno prekinitev nosečnosti. V sedmih dneh ima nosečnica pravico zahtevati, da o tem odloči še komisija druge stopnje. Zdravniška komisija dovoli opraviti umetno prekinitev nosečnosti v primeru, če predstavlja splav za življenje in zdravje nosečnice ter za njena bodoča materinstva manjšo nevarnost, kit bi grozila nosečnici ali otroku v primeru nadaljevanja nosečnosti in kasnejšega poroda.
Drugo tromesečje je obdobje od trinajstega do štiriindvajsetega tedna nosečnosti. Potrebnih je več priprav na splav, prav tako je okrevanje bolj dolgotrajno. Po splavu v drugem tromesečju je priporočljivo odložiti ponovno nosečnost vsaj za tri mesece.
Kaj se dogaja s telesom po splavu?
Splav je za telo naporen. Pomeni veliko nenadejanih sprememb. Splav je izkustven poseg, kar pomeni, da ga zdravnik dela po občutku. To lahko pomeni, da splav ni opravljen v popolnosti ali pa pride do prebodenja maternične stene, kar lahko v primeru hujših zapletov privede do neplodnosti in v skrajnem primeru do odstranitve maternice. Nosečniški simptomi izginejo v času 24 ur po splavu. Krvavitve, ki spominjajo na menstruacijo, ponehajo v času 14 dni. Zgodi se lahko, da je krvi primešan tudi rjav izcedek. Nekaj dni lahko čutite krče, saj se mišice maternice krčijo v svojo normalno velikost. Ženskam, ki so splavile po devetih tednih nosečnosti, se lahko zgodi, da bo telo sprožilo izločanje mleka oziroma podobne tekočine. Mleko bo usahnilo v času od enega do štirih tednov. Priporočljivo je, da v tem časi nosite nedrček 24 ur na dan, da ne pride do pretiranega draženja prsi in bradavičk.
Možna posledica splava so tudi otečene sramne ustnice. Do tega lahko privede hormonsko neravnovesje ali vnetje, ki je posledica splava. Vsekakor se priporoča obisk pri zdravniku. Dolgotrajne fizične posledice po splavu so izjemno redke.
