Genitalne bradavice, poznane tudi kot kondilomi, so poleg klamidijske infekcije najpogostejša spolno nalezljiva bolezen. So posledica okužbe s humanimi papiloma virusi (HPV), ki se prenašajo z vsemi tipi spolnih odnosov – vaginalnimi, analnimi in oralnimi. Humani papiloma virusi, ki povzročajo genitalne bradavice, spadajo v skupino benignih tipov in ne povzročajo predrakavih in rakavih sprememb spolovila. Več kot 90% kondilomov povzročata HPV tip 6 in 11.
Okužijo se lahko vsi, ki so spolno aktivni, najpogosteje pa populacija od 16. do 30. leta starosti. Med spolno aktivnim življenjem se okuži z vsaj enim tipom HPV preko 50% ljudi, klinično izražene genitalne bradavice pa ima 1% populacije. Najpogostejši način okužbe so spolni odnosi s partnerjem, ki nima klinično izraženih genitalnih bradavic, je pa prenašalec. Moški imajo mnogo redkeje izražene genitalne bradavice, ker je površina njihovega spolovila manj občutljiva.
Kako je videti okužba?
Za okužbo s HPV je potrebna minimalna poškodba kože oz. sluznice, česar je ob spolnem odnosu obilo. Genitalne bradavice so tipičnega videza, čeprav se pojavljajo v različnih oblikah. Najpogosteje ležijo v drobnih gručicah na sluznici ženskega spolovila in so zelo nežne, na otip kot žamet. Lahko pa so zelo velike in pecljate. Takih ni težko prepoznati in ženske same poiščejo strokovno pomoč. Bolj problematične so tiste drobne, nežne, ki so največkrat naključna najdba ob ginekološkem pregledu, če je ginekolog pozoren na izgled zunanjega spolovila.
Kje se genitalne bradavice najpogosteje pojavijo?
Najpogosteje ležijo v okolici nožnice in v nožnici, na glavici penisa, okoli anusa po analnih spolnih odnosih, pojavijo se tudi v grlu in v ustih po oralnih spolnih odnosih. Najpogostejše težave so srbenje in težko opisljiv neprijeten občutek na spolovilu. Pogosto so pridruženi vaginalni izcedki, ki ne reagirajo na nobeno terapijo. Lahko pa ne povzročajo nobenih težav in jih zgolj slučajno diagnosticiramo ob ginekološkem pregledu.
Zdravljenje genitalnih bradavic
V približno 10-20% primerov se genitalne bradavice izčistijo same (telo samo premaga okužbo), zato nam s terapijo ni potrebno hiteti. Priporočamo kontrolo čez 2-4 mesece in takrat odločitev o zdravljenju. Načinov zdravljenja je veliko, najučinkovitejši pa so uničenje izrastkov z laserjem, citostatična krema imikvamod in zmrzovanje (krioterapija). Žal se jih ponovi 10 – 30 %.
Preventiva – CEPLJENJE!
Najboljša preventiva pred okužbo s katerimi koli tipi HPV virusov so monogamni spolni odnosi. Ker pa je še kako zelo res, da imamo spolne odnose z vsemi partnerji, s katerimi jih je imel sedanji partner, nam samo lastna zvestoba bolj malo pomaga. Kondom žal ne prepreči infekcije s HPV. Vseeno ga zelo priporočamo, saj vseeno zmanjša verjetnost
okužbe s HPV, gotovo pa pomaga preprečiti okužbo z ostalimi spolno nalezljivimi boleznimi.
Absolutna najboljša preventiva pa je cepljenje s štirivalentnim cepivom proti okužbi s HPV in to pred začetkom spolnega življenja. Tako lahko telo pripravi ustrezna protitelesa, ne le proti štirim tipom HPV, pač pa zaradi navzkrižne imunske reakcije proti večini potencialno nevarnih tipov.
Cepljenje priporočamo vsem dekletom in ženam od 13. do 45. leta starosti, slednjim glede na tip življenja in tip partnerske zveze (verjetnost varanja iz obeh strani, naključni spolni partnerji). Cepljenje proti okužbam s HPV je del nacionalnega programa za deklice v 6. razredu OŠ, je prostovoljno in brezplačno. Za vse ostale pa je samoplačniško. Ginekologi cepljenje absolutno svetujemo.
AVTORICA ČLANKA: Petra Meglič, dr. med. – Ginekologinja