Odpri galerijo

Dobrote iz Kruharne 1 / 14

V Kruharnah bo kruh brez aditivov

Danes so vrata odprle prve Kruharne – nove prodajalne kruha, pekovskega peciva in sendvičev višjega kakovostnega razreda, ki so jih razvili v Skupini Žito. Prve Kruharne, ki bodo ponujale kruh brez aditivov in z minimalno količino kvasa, so svoja vrata odprle na treh različnih lokacijah v Ljubljani (na Vodnikovem trgu, na Kongresnem trgu in na Prežakovi ulici) ter v Kopru na Pristaniški ulici. Do konca leta 2011 pa bo po Kruharninih izdelkih zadišalo iz skupno desetih Kruharn po Sloveniji.

Kaj sploh so Kruharne?

Kruharna je več kot pekarna, saj osnova ponudbe izhaja z kruha, ki temelji na tradicionalni pripravi in peki, hkrati pa vsebuje najboljše surovine. Uporaba minimalnih količin kvasa ali kvasnih nastavkov, ki jih v Žitu pripravljajo sami, nič aditivov, dolgi vzhajalni časi in veliko ročne obdelave so dejavniki, ki naredijo Kruharnine kruhe okusne in trajne. Kruharnini izdelki so zasnovani na konceptu 3D, ki pomeni »dobro, drugačno in dostopno«. »Dobro« pomeni, da so izdelki narejeni iz najboljših surovin in s tradicionalni postopki priprave ter peke. »Drugačno« ponazarja dve karakteristiki – v Kruharninih kruhih ni nobenega aditiva, v ponudbi pa je mnogo zanimivih okusov. »Dostopno« pa pomeni, da Kruharne niso luksuzni krušni butiki, ampak so cene izdelkov dostopne vsakemu potrošniku. Kruharnini izdelki so zato izdelki za vsak dan.

Kruharne želijo povrniti ljubezen in spoštovanje do kruha

»Slovenci smo skozi čas izgubili spoštovanje do kruha – kljub temu, da kruh še vedno velja za osnovno živilo. V Žitu, ki ima že sicer dolgoletno tradicijo peke kruha, smo zato z novo blagovno znamko Kruharna želeli na novo vzpostaviti simbolni pomen in spoštovanje do kruha. Bistvo Kruharne je vračanje nazaj h koreninam – tako pri pripravi kot tudi pri kakovosti izdelkov. Ponudbo izdelkov smo povsem prilagodili konceptu Kruharne, kar pomeni, da pred začetkom projekta nismo pekli še nobenega od kruhov iz Kruharnine ponudbe, zato je bil to ogromen razvojni in tehnološki zalogaj. Pravo baguetto smo se naučili delati v Franciji, tradicionalen mešani kruh pa od slovenskih pekovskih mojstrov«, je povedal Toni Balažič, predsednik uprave Skupine Žito.

Kaj prodajajo v Kruharnah?

Kruharnini izdelki so razvrščeni na tri tipe kruhov in peciva – na klasične, take z geografskim poreklom in take z dodatki. Trenutno so na Kruharninih policah beli, črni, mešani, pirin in koruzni kruh ter kruh s semeni, francoska baguetta in fougasse, italijanska ciabatta in focaccia ter krušni izdelki z olivami, gorčico, špinačo, sirom, domačo šunko in praženo čebulo. Postopoma pa lahko v Kruharnah pričakujemo tudi ameriški bagels, bližnjevzhodne matzah, lavash, pita kruh, židovski challah, nemški pumpernickel, slovenski pisani kruh ter kruh z dodatkom piva. S sprotnim dodajanjem novih izdelkov bodo Kruharne tako ves čas presenečale ljubitelje kruha.

Zanimiva slovenska raziskava o kruhu:

Žito je konec leta 2010 med slovenskimi potrošniki izvedlo raziskavo o kruhu in navadah
Slovencev pri kupovanju kruha. Raziskava je razkrila zanimiva dejstva:

• Skoraj tri četrtine Slovencev meni, da je kruh del slovenske identitete in da imamo
  v Sloveniji dober kruh.
• Bel kruh je najbolj pogosto konzumirana vrsta kruha, sledi mu polnozrnati kruh.
• Hlebci oziroma kosi hlebcev so najbolj pogosto uporabljena oblika kruha.
• Največ kruha v Sloveniji pojemo za zajtrk, sledi večerja.
• Količinsko se v Sloveniji največ kruha proda v dopoldanskem času ter v soboto in
  nedeljo. Največ kruha kupimo dopoldan med 8. in 10. uro in popoldan med 16. in
  18. uro.
• Pri nakupovanju kruha so na splošno najpomembnejši dejavniki vrsta kruha, svežina
  kruha, okus in cena.
• Paštete, maslo ali margarina ter razni sirni namazi so najbolj priljubljeni dodatki na
  kruhu. Kruh se najbolj kombinira še s salamami in suhomesnatimi izdelki.
• Za slovenskega potrošnika v največji meri kakovost določa uporabljena moka.
• Potrošnja kruha se v največji meri povezuje z domom, potrošnje “na poti” pa je
  relativno malo.
• Kruh je dokaj individualen nakup – vsak drugi uporabnik kruha si kruh kupuje sam.
• V Sloveniji znamo speči skoraj 40 vrst kruha, različno po pokrajinah

Poraba kruha sicer v Sloveniji pada in smo v zadnji četrtini narodov glede porabe kruha v Evropi. Razlogi za to so, da se je izgubila tista romantika kruha, da danes kruh ni več simbol, ampak samo še ogljikovi hidrati, izgubila se je tudi kakovost kruha in zato želijo s pomočjo Kruharn spreobrniti ta trend in povrniti odnos do dobrega, zdravega kruha.