Seksi brezbrižni Will sreča nekomunikativnega Marcusa.
Morda se zgodbe Vse o fantu spomnite iz filmske adaptacije s šarmantnim Hughom Grantom in prisrčnim Nicholasom Houltom (ki je, mimogrede, zrasel v nadvse postavnega Tonya iz serije Skins) v glavnih vlogah. Knjiga je v slovenščini izšla leta 2002. Zakaj je še vedno vredna branja?
1. Ker je neskončno zabavna
Will je lep, bogat in samski. Že najmanj od Prevzetnosti in pritranosti dalje vemo, da tak moški potrebuje ženo. Willu pa je to deveta briga. Pa ne, da ga ženske ne bi zanimale, ravno nasprotno. V njegovem življenju, ki ga deli na polurne enote (recimo pol ure za reševanje križank na stranišču, pol ure za nakupovanje, pol ure … ), so ženske stalnica. Ženske, ne ženska. Nekega lepega dne ugotovi, da so mamice samohranilke božji dar, saj so lepe, potrebne nežnosti, a ne preveč zahtevne. A kako človek spozna mamice samohranilke? Z Willovim načrtom, ki vključuje izmišljenega sina Neda se prične tragikomedija zmešnjav.
Knjiga Vse o fantu je izšla leta 1998, v slovenščino je bila prevedena leta 2002.
2. Ker te bo spravila v jok
Na drugi strani nedoraslega Willa, ki nima službe in ni bil niti minuto življenja resen, je najstarejši dvanajstletnik na svetu, Marcus. Marcus živi z depresivno mamo Fiono, ki meni, da je za sina najbolje, da posluša Joni Mitchell in nosi črne mokasine za v šolo. Marcusa v novi šoli vsak dan nadlegujejo vrstniki in ne pridobi nobenega prijatelja. Poleg tega ves čas živi v strahu, da se bo mama spet skušala ubiti. Zato sklene, da je dve zelo slaba številka in da je za družino dobro, da je čimštevilčnejša. Če se kdo ubije, vsaj ne ostaneš čisto sam. Ko po naključju spozna Willa, se mu porodi enostavna zamisel, kako bi družino povečal z dve na pet.
3. Ker ti bo dala upanje
Upanje, da stvari gredo na bolje. Da lahko skoraj avtistični piflarji dobijo prijatelje. Da se lenobne zgube poboljšajo. Da se človek, ki ničesar ne jemlje resno, lahko smrtno resno zaljubi. Da otroci lahko najdejo otroštvo in odrasli odrastejo. Da imajo družine lahko neštete oblike. Da se vse dobro izteče tudi za hipijevske samohranilke, ki si hočejo vzeti življenje. Da, skratka, po zimi vedno pride pomlad in po dežju sonce.
Hoult in Grant v filmu Vse o fantu.
Nick Hornby bi bil rad moška protiutež najboljšim pisateljicam, kar mu je s knjigo Vse o fantu nedvomno uspelo. Roman je prav tako britansko duhovita moška različica Dnevnika Bridget Jones, le da te ta ne bo spominjala na odvečne kilograme in celulit, ampak pokazala, da (morda) pa le niso vsi moški svinje, kot misli „feministična zdrava pamet“, ki jo omenja ena od oseb v romanu.
