Šiva me je čakala, saj sem tistega dne zaključila razstavo v Izoli. Domov sem prišla ob 20h. Čakala je s kotitivijo dokler se nisem prikazala doma. Spala sem ob njej v dnevni sobi na trosedu, medtem je skotila štiri prekrasne mladičke. Hvaležna sem ji za njeno zaupanje, za to, da sem smela biti zraven, to je res tako lepo. Mislim, da sva z rojevanjem končali okoli polnoči. Nato je šla vsa njena pozornost k mladičkom, ne več meni. Prišla je, če res ni vedela kaj bi…kar je tudi prav.
Oblastni mačkoni
Mamica Šiva ima svoje mladičke zelo rada, do njih je zelo zaščitniška in skrbna. Lepo je bilo doživeti mačjo skotitev in spremljati rast malih muck. Prelepe so, zelo prijazne, prijetno družabne in prave male družinske terapevtke. Zaradi njih smo hodili bolj po prstih, manj smo uporabljali sesalnik, ker jih hrup moti, več smo brisali po tleh, saj so male Špele nevede smetile kar tja v en dan. Ukvarjali smo se z gospodovalnim in posestniškim očetom, ki je že takoj hotel prevzeti vajeti v svoje roke. Prav tako je hotel takoj zaploditi naslednje leglo. Ker smo se tega zbali, saj je Šiva precej manjša od njega in po našem mnenju bolj šibka, novih mladičkov pa tudi nismo želeli….je šel pod nož, revček. A je zdaj prav prijazen mačkon, čisto nič ne tečnari, ne mijavka, ker bi stalno nekaj zahteval, ni oblasten in nagajiv, končno za sabo pokrije svoj drekec, ko se pokaka v mačji WC. Oblastni mačkoni namreč kažejo svojo prevlado tudi s tem, da svojega iztrebka v WC-ju ne pokrijejo. Zunaj je takoj označil svoje veliko ozemlje. Žal se ne spozna na zemljiško knjigo in mu tudi ni nič mar, kaj tam piše. Ne da bi res želeli, smo ga včasih pač peljali ven, ker je tako zelo mijavkal. Videti je bilo, kot da peljem kužka na sprehod. Zdaj se je čisto pomiril, oh kako je z njim lepo živeti. Ima znosnejše vedenje, nekako táko, kot je pri otroku. Prvič sem lahko… ne da bi bila čustveno vpletena v odnos, opazovala vedenje spolno zrelega moškega in njegove lastnosti.
Vsak maček ni zadetek v polno zato, ker je lep
Maček mora biti tudi v odnosu z vami. Šele ko se z njim ujameš, začutiš veselje do skupnega življenja. Zato je pomembno tudi, kako malček doživlja prve mesece svojega življenja. Muc naj bo vajen ljudi (“crklanja” in včasih česanja), normalnega vedenja v notranjih prostorih (zaznamovanje vogalov in lulanje kar povprek ni primerno vedenje), svoje mame in očeta, drugih ljudi, da bo tudi drugje živel srečno. Seveda je vedenje odvisno tudi od njihovega značaja, tega pa prinesejo s seboj na svet. Še od našega značaja je odvisno, kako se bomo z njim ujeli. Z našimi mucki smo bili na isti valovni dolžini.
Suzana Belak Pungartnik
http://www.suzana.si/muca-pasme-ibirska-neva/