Foto: Profimedia
Enih je strah zvez, drugih je strah osamljenosti. Enih je tako strah osamljenosti, da skačejo iz ene zveze v drugo, drugih je tako strah zvez, da so raje osamljeni in naredijo vse, da bi ljudi odgnali od sebe.
Tisti, ki jih je strah osamljenosti se na vse pretege trudijo ljudem ugajati. Naredili bi vse, da bi jih ljudje imeli radi, da bi jih kdo vzljubil. Pripravljeni so marsikaj potrpeti, marsikaj pri sebi spremeniti, celo popolnoma pozabiti nase, samo zato, da bi končno našli svoje mesto pod soncem. Svoje mesto v objemu nekoga, ki jih bo izkoristil samo toliko kot jih potrebuje, potem pa zavrgel kot staro krpo. In to samo zato, ker sami s sabo delamo kot z ničvredno krpo. Tak odnos, kot imamo sami s sabo, tako nas bodo dojemali tudi drugi in z nami delali natanko tako. Včasih je bolje biti sam, kot pa z nekom, ki nas ni vreden. Saj veste kako pravijo: “Ne lovite napačnega, tisti pravi ne bo bežal!”
Tisti, ki pa jih je strah zvez, bodo naredili vse, da bi ljudi odbili stran od sebe. To ni težko narediti. Taki ljudje, ki jih je strah tega, da bi se navezali, da bi se kdo navezal na njih, da bi koga pustili blizu, ker to pomeni, da obstaja možnost, da jih bo ta, ki jim je najbližje, lahko ranil, so zelo dobri v tem, da raje prizadenejo sami. S tem, ko prizadenejo druge, jim dajo odlično priložnost, da jih zapustijo sami od sebe, izgovor da to naredijo. In zanimivo taki ljudje tudi v trenutku, ko nekoga morda celo spustijo za pol koraka bližje, hitro stopijo štiri korake nazaj. In to tako, da odreagirajo na stvari popolnoma v nasprotju s pričakovanim, veliko bolj negativno in hladno. To je obrambni mehanizem. Taki ljudje potrebujejo nekoga, ki bo kljub temu, da ga ves čas odbijajo, vztrajal naprej, dajal še več ljubezni in jim pokazal, da jih ne bo prizadel in da ne misli iti nikamor stran. Le v takem primeru se bo led stopil, zid podrl. Toda za to je potrebno veliko vztrajanja, moči in potrpežljivosti. Večina ljudi tega žal ne zmore, zato bi moral človek, ki se boji navezanosti, bližine in zvez sam pri sebi razčistiti, zakaj, se tako upira temu, da bi nekoga spustil blizu. Običajno to izvira iz družinskih odnosov.
Vsi se torej kdaj oziroma nečesa bojimo. Razlika pa je, ali pustimo, da ta strah vpliva na naše življenje, nas ovira, ali pa smo pripravljeni iti čez njega in tvegati. Vsi se bojimo biti prizadeti, toda včasih, če imamo občutek, da je vredno tvegati, dati priložnost, moramo preprosto skočiti v vodo. Kar bo pa bo. Življenje je prekratko za dvome, za to, da bi se vedno spraševali, kaj pa če bi … Na koncu bolj obžalujemo tisto, kar nismo storili, kot pa tisto kar smo. In če se opečemo, nič zato, še vse smo preživeli in se na koncu dvignili še močnejši. Treba je naprej in poskusiti, še stokrat če je treba, pa čeprav se bojimo …vsi se bojimo … Ne pustite, da strah upravlja z vašim življenjem!
