Foto: Thinkstock
Raziskava je pokazala, da je v prejšnjem desetletju povprečni Američan pojedel 22 žličk dodanega sladkorja na dan, vendar se je ta številka do danes verjetno že precej povečala. Pred nekaj meseci je nek strokovnjak prišel do zaključka, da povprečni Britanec vsak teden zaužije 238 žličk sladkorja. Danes, ko je dobičkonosnost pri hrani bolj pomembna kot kdajkoli prej, je verjetno nemogoče najti predelano in vnaprej pripravljeno hrano, kjer ni dodan sladkor, arome, konzervansi in podobno. Vse to, kar nad dela odvisne od hrane, da jo kupimo in seveda pojemo vse več. Postali smo odvisni od dodanega sladkorja in sladkor povzroča enako resno odvisnost kot nikotin oziroma droge kot sta kokain in heroin.
Odvisnost od sladkorja res obstaja!
Obstajajo štiri glavne komponente odvisnosti: pretiravanje, umik, hrepenenje in navzkrižna odvisnost (postanemo odvisni še od neke druge stvari). Vse te komponente so opažene pri modelih odvisnosti – tako od sladkorja, kot recimo pri zlorabi zdravil.
Tipičen eksperiment o odvisnosti od sladkorja je videti nekako tako: Podgane so vsak dan po 12 ur brez hrane, naslednjih 12 ur pa imajo na voljo sladkor in ostalo hrano. Po mesecu dni take rutine se kažejo podobni znaki obnašanja pri podganah, kot jih imajo odvisniki od drog. Posegajo le še po sladkorju in ne več po običajni hrani, v obdobju, ko so brez hrane oziroma sladkorja, pa kažejo znake tesnobe in depresije. Številne podgane, ki so uživale sladkor, kasneje pa so bile izpostavljene drogam, so postale odvisne tudi od drog, za razliko od tistih, ki prej niso jedle sladkorja. Torej, uživanje sladkorja s časom pripelje po vedno večji potrebi po še večjih količinah sladkorja. Možgani postanejo “odporni na sladkor” in potrebujejo še večje količine, da bi se sprožil enak občutek ugodja ob zaužitju.
Posledice odrekanja sladkorju
V raziskavi, ki sta jo opravila Carlo Colontuoni in njegov kolega iz univerze Princeton leta 2002, so podgane, ki so šle najprej čez tipičen postopek odvisnosti od sladkorja, postavili v situacijo odvajanja. To sta naredila ali z odrekanjem hrane ali pa s kuro z Naloxonom, zdravilom, ki se uporablja pri zdravljenju odvisnosti. Obe metodi odrekanja sladkorja sta pripeljali do fizičnih težav kot so šklepetanje zob, odrevenelih tačk in tresenja glave. Zaradi zdravljenja z Naloxonom so podgane postale celo še bolj nervozne. Poskus s prisilnim plavanjem pokaže pri podganah, ki se odvajajo od sladkorja, obnašanje podobno depresiji, so bolj pasivne in samo lebdijo v vodi, namesto, da bi poskusile pobegniti, ko jih dajo v vodo, kar kaže na občutek brezmočnosti.
Seveda so to ekstremni primeri in pri ljudeh ni ravno normalno, da so 12 ur brez hrane, potem pa se najejo krofov, toda raziskave na glodalcih nam vseeno dajo vpogled v nevrokemijske temelje odvisnosti od sladkorja, odvajanje od sladkorja in obnašanje.
