Foto: Thinkstock
Za jedilnik v šolah in vrtcih so odgovorni vodje za prehrano, če seveda ustanova ni premajhna, da bi imela zaposlenega na tem delovnem mestu, za nabavo in stroške glede prehrane pa skrbi vodstvo ustanove. Torej je od vodje za prehrano odvisno ali bo upošteval/a smernice inštituta za javno zdravje in menim, da bi jih moral v čim večji meri, kolikor mu dovoljujejo stroški, ki pa so odgovornost ravnatelja, da se teh smernic inštituta zaveda. Realnost je seveda taka, da se nekje otroci prehranjujejo bolj zdravo in kvalitetno kot drugje, ker je sestava jedilnika odvisna le od ene ali dveh oseb v ustanovi.
Slovenija potrebuje nacionalno strategijo o šolski prehrani
Zato mislim, da bi morali imeti nacionalno strategijo o prehrani na splošno, vključujoč tudi strategijo o prehrani otrok v izobraževalnih ustanovah. Samo smernice nacionalnega inštituta za javno zdravje so premalo, strategija pod nadzorom ministrstva za šolstvo pa bi recimo spodbujala odgovorne v ustanovah, da bi aktivno sodelovali z lokalnimi pridelovalci in kmetijami glede dobave hrane za šolske obroke. Tako bi ta živila iz lokalnih virov, že zaradi bližine šolam, skrajšanem procesu z njive do krožnika, ter osebnem poznavanju vodje prehrane s pridelovalci, imela veliko višjo vrednost za otroke kakor sedaj. Seveda bi moralo biti zdravo prehranjevanje otrok prioriteta pred kdaj malo bolj zapleteno logistiko in nekaterih primerih malo višjo ceno. Prepovedano pa bi moralo biti, da bi zasebniki skrbeli za prehrano v javnih šolah in vrtcih, kar se na žalost že dogaja. Zato ima prav predsednik šolskega sindikata Branimir Štrukelj, ko trdi, da zasebniki vedno delajo samo za svoj profit in na račun kvalitete.
Izkušnja iz prve roke
Iz prve roke imam izkušnje z multinacionalko Sodexo, ki je znana po vse prej kot okusnih in zdravih obrokih. Ko je bila hčerka prvo leto v zasebnem vrtcu s koncesijo, smo starši pritiskali na ravnateljico, naj čim prej zamenja dobavitelja hrane, kar so storili šele naslednje leto, hčerko pa smo vmes že prepisali v drug zasebni vrtec, prav tako s koncesijo, kjer pa je kuhinja lahko zgled zdrave in kvalitetne prehrane lokalnih dobaviteljev in dokaz, da se da, če se hoče. Sodexo in podobni dobavitelji pa pomenijo med drugim uvoženo sadje in zelenjavo, veliko visoko predelane hrane ter najcenejša živila. Logistično in cenovno je to seveda najlažje za šole in vrtce, vendar pa starši in davkoplačevalci plačujemo odgovorne zato, da se potrudijo, da bi imeli otroci čim boljše pogoje v vzgojnem procesu.
Odgovornost si delijo starši in vzgojne ustanove
Prehrana otrok in mladostnikov je skupna naloga staršev in vzgojne ustanove in oba si tudi delita odgovornost, ne samo, da poskrbita, da je otrok sit, ampak da se tudi nauči in navadi na zdravo prehranjevanje, ki je ključno za njegov pravilni fizični in mentalni razvoj. Žal imajo nekateri starši mačehovski odnos do prehrane svojega otroka, zato je toliko bolj pomembno, da vsaj vrtec in šola opravita svoj del naloge čim bolje. Vsak starš ima pravico, kot tudi odgovornost, da sam po svoji vesti in presoji zagotovi otroku vsa potrebna hranila za rast in razvo,j in če se zgodi, da je otrok v šoli lačen zaradi svoje izbirčnosti, potem je to težava staršev, če pa otrok ni zadovoljen s prehrano v šoli, ker je ta pripeljana s strani zunanjega izvajalca, potem je to sistemska težava. Seveda so tudi taki otroci, ki nič krivi slabo jedo doma in še v šoli, kar se jim potem pozna na učnih navadah in učnem uspehu, zato je zelo pomembno, da ima otrok v šoli in vrtcu na voljo zadosti zdravih obrokov čez dan, česar pa zunanji izvajalci ne morejo zagotoviti.
Slovenija ima dobre pogoje za razvoj močne mreže lokalnih ekoloških kmetij in pridelovalcev kvalitetne hrane, ima dobro vodo (vprašajte Heineken), zemljo, ugodno podnebje, skratka vse pogoje za to, da bi bile lahko s pomočjo neke nacionalne strategije vse javne izobraževalne ustanove vpete v tako mrežo. Pa ne samo zaradi dobave hrane, temveč tudi v vzgojnem smislu, da otroci razvijejo zdrav odnos do hrane, okolja, živali in ekologije.
Brane Bogdanovič, avtor prispevka, je poznavalec prehrane, prehranskih dopolnil ter samoučeči nutricionist. Njegova filozofija je sinergija inteligentne prehrane in telesne aktivnosti.
Za nasvete je dosegljiv na mail nebra11@icloud.com
