Nepreboljena preteklost je destruktivna za vezo
Ko se težave iz preteklosti vedno znova pojavljajo v sedanjosti veze ter povzročajo težave, se par kaj hitro znajde v kočljivi situaciji, saj preteklosti nihče ne more spremeniti. Najsi gre za bivše partnerje, nezvestobo, določene dogodke ali dejanja, ki jih je partner storil, nepreboljena preteklost vsekakor ne vpliva pozitivno na vezo, ki bi bila sicer zdrava, temveč jo zgolj uničuje, saj se rane, ki naj bi bile že zaceljene ob še tako majhnem stimulansu vedno znova odprejo. Seveda nekatere rane potrebujejo dlje časa, da se zacelijo, a vsekakor mora priti dan, ko so te stvari pozabljene in je veza pripravljena ponovno zaživeti brez grenkih spominov.
Grešiti je človeško
Spomnimo se na enega najbolj znanih biblijskih citatov, ki ga je izrekel Jezus, ko je zagledal gručo ljudi, ki so se pripravljali na kamenjanje na smrt obsojene prešuštnice Marije Magdalene: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Torej grešiti je človeško in verjetno vsi kdaj storimo dejanje, pri katerih nehote prizadenemo ljudi, ki si tega ne zaslužijo. Razumljivo je, da v trenutku prizadetosti pride do impulzivnih besed in reakcij, a zelo pomembno je, da se po čustveni nevihti umirimo ter prisluhnemo iskrenim opravičilom. Partner, ki je zgrešil, mora biti z opravičili vztrajen in potrpežljiv, prizadeta stran pa naj presodi, koliko časa je vredno partnerja za storjeno napako kaznovati. Kadar kaznovanje traja predolgo, utegne drugi pričeti obupavati in veza gre lahko le še navzdol. Na prebolevanju morata delati oba.
Odpustiti ali pustiti?
Vsakdo ve, kje so njegove meje tistega, kar lahko prenese, preboli ter pozabi. Kadar je bolečina prevelika, se nekaj, kar je bilo prej ljubezen, utegne spremeniti v odtujenost, žalost ali celo sovraštvo. To vsekakor niso primerni pogoji za zdravo razmerje in marsikdo v takšnih okoliščinah veze ne zmore več ter enostavno odkoraka stran. Če bi bilo vezo škoda zapraviti in jo je vredno naprej graditi, potem je pretekle stvari dobro pustiti v preteklosti, z njimi opraviti v iskrenem in dolgem pogovoru ter jih nikoli več ne omenjati. Nekateri ljudje svoj mir s preteklostjo najdejo šele takrat, ko partnerju vrnejo milo za drago, vendar je pri tako maščevalnih potezah potrebno biti previden, saj se lahko izkažejo za dvorezni meč. Pomembno je, da pri odločitvi ostanete zvesti sami sebi.
Kako iti naprej in za vedno pozabiti?
Po čustvenem viharju je čas za razumno razmišljanje in iskanje rešitev. Če ste se odločili, da boste partnerju odpustili ter z vezo nadaljevali, je najboljši prvi korak dolg, intenziven in iskren pogovor. Povejte mu, zakaj in kako močno vas je prizadel ter da boste za prebolevanje potrebovali vse njegovo razumevanje ter podporo. Ne počutite se krive, če jezo in žalost čutite dlje časa kot pričakovano. Če se sporni dogodek ne bo ponovil, bo brez dvoma nekega dne bolečina pozabljena.
Kaj naj stori partner, ki ga je polomil?
Na partnerju, ki ga je polomil, leži večina odgovornosti, da vezo spet nazaj popravi. Nuditi mora veliko razumevanja, ko partnerja spet prevzamejo trenutki žalosti, pa je na njem, da ga vsakič znova potolažiti z iskreno in lepo besedo ter z opravičilom. Žal partner, ki ga je polomil, nima pravice drugemu govoriti, kako naj se počuti, zato mora ohraniti potrpljenje tudi, če se njegov partner v sicer srečnem trenutku naenkrat čustveno ohladi in zapre. Zelo pomembno je, da se sporno dejanje ne ponovi, saj na tak način partner vedno znova trpi, kar lahko celo privede do njegove otopelosti in do končnega razhoda. Vztrajnost z opravičili in ljubeznijo se bo prej ali slej izplačala in veza bo ponovno zaživela, preteklost pa bo ostala v preteklosti.