Foto: Profimedia
Težko otovorjen se je vrnil pozno zvečer. V rokah je nosil težke nakupovalne vrečke, da je morala pred njim odpirati vrata.
»Kaj si prinesel?« se je nasmehnila nakupovalcu in s težavo zadrževala smeh. Kar ni si ga mogla predstavljati, kako polni voziček v marketu.
»Prijatelj, tisti z ovcami, mi je dal dve steklenici dobrega domačega vina.« Pokazal je na eno od vrečk. »Tu sta, najboljše, da jih postaviš v hladilnik.«
Andreja jima je poiskala prostor. »Bo dovolj dva litra?« je v smehu vprašala.
»Zagotovo,« se je strinjal. »Poglej, pri drugem prijatelju sem dobil pršut. Nato sem moral še v market po kruh in olive,« je hitel pojasnjevati, medtem ko je zlagal dobrote nekaj po mizi in drugo naravnost v hladilnik. Na koncu je potegnil iz vrečke še velik paket v zvitek navitih kondomov.
»Ah…« je v zadregi vzkliknila. »Koliko jih imaš!«
»Ja, ne moreva vedno uporabljati samo enega edinega,« se je zasmejal.
»Ne vem, kdaj boš lahko vse porabil, v nedeljo zjutraj se odpeljem domov.«
»Zelo se bova potrudila,« je bil neskončno optimističen.
Tako sta ostala večino časa v apartmaju in se trudila. Do sobote opoldne. Pojedla sta skoraj vse zaloge hrane in Marino je v tem času uspešno porabil večino kondomov.
»Dva sta ostala, pustil ti jih bom tukaj, da se boš lahko spomnila name, kadar jih boš zopet potrebovala. Bo prav tako?« je romantično, s pomežikom predlagal.
»Prav. Pusti jih na omarici,« se je nasmehnila domislici.
Deseti del seksi podlistka si preberite TUKAJ
Andreja ni zmogla točno opredeliti, ali naj bo srečna, ker je bilo seksualnega maratona konec, ali ne. V vsakem primeru česa takega še nikoli ni doživela in čeprav jo je vse bolelo je bila za njo čudovita izkušnja. Marino je s krajšimi odmori fukal voljno Slovenko na vse mogoče načine celo noč, cel dan in še v soboto dopoldne. Nikoli si ne bi mislila, da je lahko nekdo tako vztrajen in vzdržljiv.
»Greva na kopanje?« je predlagala po kosilu, ki sta si ga privoščila v bližnji restavraciji. Časa nista imela več veliko.
»Prav, pojdiva,« je bil Marino takoj navdušen nad predlogom.
»Greva lahko tja kot prejšnjikrat?« ga je zaprosila. Prostorček ji je bil všeč in želela ga je videti še enkrat in si ga vtisniti v spomin.
Kmalu sta bila tam, saj ni bilo daleč. Zdaj je že spoznala znamenja stežka vidne stezice skozi gozdiček in grmovje, ki je vodila do skal. Na hitrico je potegnila poletno obleko preko glave in se gola zleknila na svojo kamnito belo ploščo. Marino je to pot v kratkih hlačah obsedel poleg nje. Dalmatinski Hrvat je bil le nekoliko bolj konservativen kot ona. Golega sončenja in kopanja ni bil vajen, čeprav ga je prakticiral, kadar so okoliščine to izrecno zahtevale, ali v vzpodobudo trenutni ljubimki.
»Najina plošča,« je bila srečna. »Tako lepo je tu in tukaj si me prvič zares poljubil.«
Marino je bil nad kotičkom nekoliko manj vzhičen kar, Andreja je brž opazila. Najbrž ga je že prevečkrat obiskal v družbi deklet, da bi lepota okolja delovala nanj, jo je brez pretiranega ljubosumja spreletelo.
»Lepo je tukaj, da,« se je strinjal in jo prijel za roko. Skupaj sta v tišini zrla ven na morje, ki je vabilo oba, a vsakega na drugačen način. Bližina slovesa je pritiskala na oba.
»Nikoli več ga ne bom našla, če se bom še kdaj vrnila v te kraje.«
Andreji je bližajoča se vrnitev v Slovenijo že zdaj povzročala rahlo nostalgijo po Dubrovniku, Mediteranu in ne nazadnje tudi po Marinovem preprostem nezapletenem značaju.
»Vedno me lahko vprašaš za pot,« je z nasmehom predlagal.
Deseti del seksi podlistka si preberite TUKAJ
Nežno se mu je nasmehnila. Ni si delala utvar, on je bil poletna ljubezen, za katero je vedela, da se bo sčasoma spremenila v prijeten spomin, ki bo za vedno shranjen v kotičku njenega srca.
»Bom,« je odvrnila. »Čez nekaj let te bom poiskala in zahtevala, da mi ponovno pokažeš pot do tega čarobnega kraja.«
Marino se je nasmejal njenim besedam, ki so zvenele kot resna zaobljuba.
»Zelo me bo veselilo.«
Sklonil se je nadnjo in ji pritisnil poljub na ustnice. Ovila mu je roke okoli vratu in mu vrnila nežen dotik z ustnicami. Že od jutra so jo po malem preplavljali nostalgični občutki. Morda je le bila tudi rahlo zaljubljena vanj, se je spraševala. Morda v Marina in v vroči Mediteran, v sončno okolje južnega Jadranskega morja.
Elegantno je vstala in nataknila preproste japanke.
»Pojdiva v vodo,« ga je povabila. »Zadnjič …«
»Ti kar pojdi, takoj pridem za teboj,« ji je odgovoril, podprl glavo z roko in opazoval njen graciozni sprehod po drobnem pesku, dokler ni zabredla v vodo in zaplavala.
Resnično je prelepa, si je v mislih rekel in občudoval dolge pravilne noge, okroglo zadnjico, ki se je pri hoji narahlo zibala, in njeno pravilno postavo. Bilo mu je žal, da odhaja nazaj v Ljubljano, po drugi strani je njegova usoda taka, da si najde vsako poletje novo dekle, morda dve ali celo tri. Dokler so njegova leta za to primerna, ali dokler ne napoči čas za poroko s pravim Dalmatinskim dekletom, s katerim si bo potem deli življenje, brez zapletov ali prilagajanj. Domača izbranka ga bo čakala, da se za vedno vrne z ladje. Brez pritožb bo šla po tradicionalni poti žena, ki so pred njo delile enako usodo. Toda ne Andreja. Preveč izobražena, spolno zelo prebujena, previsoko emancipirana, da bi se brez boja prepustila zapreti v kletko neskončnega čakanja. Videl je že težave, ki so nastale pri usklajevanju skupnega življenja med klenim Dalmatinskim pomorcem in zahodnjakinjo. Marino se je pametno izogibal preveliki čustveni navezanosti z nedomačinko kot vrag dvakrat posvečenega križa.
Po krajšem premisleku je vstal, odvrgel hlače in še sam odkorakal za njo v vodo. Prhala sta in plavala, se potapljala in uživala drug z drugim. Marinu je bilo navsezadnje že žal, da je zadnja dva plaščka pustil v apartmaju. Andreja najbrž ne bi imela nič proti, da bi se enkrat v spomin združila na tem čudovitem prostorčku, čeprav jo je vhod nožnice pekel, kot je potožila in plavanje v slani vodi tega ni prav nič olajšalo. Drgnjenja z lateksom je bilo za nežno sluznico v zadnjem času pač preveč.
Popoldanske ure so hitro minevale. Treba je bilo pripraviti prtljago, so se skrbi počasi kradle vanjo.
»Morala bova nazaj,« je zavzdihnila.
Deseti del seksi podlistka si preberite TUKAJ
»Da, prišel je čas za slovo,« je s stisnjenim glasom od žalosti pritrdil Marino. Nikakor mu ni bilo vseeno.
Oba sta vstala in še preden se je oblekla jo je potegnil k sebi v objem. Gola se je stisnila k njemu in mu naslonila glavo na prsi. Vdihavala je njegov vonj, pomešan z vonjem morja, makije in poletja.
»Lepo je nama bilo.«
»Morda se nekoč, v nekem drugem življenju, zopet najdeva skupaj,« je zašepetala.
»Ljubila se bova v sanjah moja Andreja.«
Tudi njemu je bilo žal odhoda lepe Slovenke, ki je zdaj golo in vročo od poletnega sonca stiskal v objemu. Globoko sta se še enkrat poljubila.
Na stezici proti ob cesti parkiranemu avtomobilu se je še enkrat ozrla. Velike ravne skale, v pozdrav in spoštovanje sklonjene k morju, vsajene v droben pesek in turkizna modrina, do koder je seglo oko.
Kmalu sta bila pred apartmajem in napočil je čas za zadnji objem.
»Potrebuješ pomoč jutri dopoldne s prtljago?« je uslužno vprašal.
»Ne ne, hvala, saj imam samo poletne krpice in nekaj knjig. To bom mimogrede imela zloženo v prtljažnik. Odpeljala bom zgodaj zjutraj, ko boš ti še sladko spal,« se mu je nasmehnila in ga poljubila v kotiček ustnic. To je bil njun zadnji poljub.
Andreja je krenila na pot tako zjutraj, da je bila zunaj še tema. Že prejšnji večer je znosila vse v avto. Ogromen Pasatov prtljažnik je brez upiranja pogoltnil vse, in še je ostalo prostora na pretek. Dobrih 800 kilometrov dolgo pot se je odločila prevoziti v enem dnevu samo z nekaj kratkimi postanki za sprostitev. Glede na nedeljo zjutraj na avtocesti še ni bilo večjega prometa. Med umirjeno vožnjo se je nekajkrat prepustila mislim na službo, ki jo je čakala naslednji dan zjutraj, seveda tudi na Marina, ki si zdaj za gotovo že išče novo ljubezen, jo je brez ljubosumja spreletelo. Čez nekaj časa je pospravila misli v predalček in povečala hitrost. Zdaj so kilometri kar leteli, dokler se ni promet začel zgoščevati in se po dolgih urah drvenja pred Reko popolnoma zgostil. Ni je srbelo, časa je imela v rezervi več kot dovolj.
Po prečkanju Slovenske meje, cele štiri tedne jo ni bilo doma, je po kakih dvajsetih kilometrih ustavila na počivališču. S spretnimi prsti je odprla telefon in zamenjala sim kartico. Končno je bila zares doma.
Avtor podlistka je izdal tudi prvi Slovenski BDSM roman, trilogijo, z naslovom ‘Južno od pekla’, ki se z lahkoto postavi ob bok mnogo bolj komercialno razvpitim ‘Petdesetim odtenkom sive’.
V pričujočem romanu, ki obsega 600 strani, lahko spremljamo pot mladega dekleta, skozi pravo Odisejado ljubezni, strasti in doživetij.
Več o knjigi se da prebrati tudi na njeni FB strani:
https://www.facebook.com/pages/Ju%C5%BEno-od-pekla/258513797676858
Knjigo lahko zdaj naročite tudi neposredno na elektronski naslov založbe: astar.zalozba@gmail.com in poslali vam jo bodo v roku treh dni.
