Foto: Profimedia
Odpre mi skuštran kipar Jure in se ležerno nasmehne: »Pozdravljena, Mirjam.«
Komaj izdavim pozdrav in vstopim, Juretova roka spontano zdrsne čez moj hrbet; skozi tanek dežni plašč me žge kot pečka.
»Donatela, to je Mirjam,« me predstavi svoji ženi, čudoviti črnolaski, ki se je tako zvijala pod njegovimi rokami. Donatela je sedaj oblečena v belo svileno haljico, skozi katero vidim obrise otrdelih bradavičk. Ni še tako zelo toplo. Toplo, žgoleče me pozdravi v mešanici italijanščine in slovenščine.
Klepetamo ob odličnem espressu in jaz ne morem ignorirati gibov kiparjevih rok, ki sem jih videla obdelovati Donatelo. Mislim, da Juretu ni ušlo, da imam priprte, zamegljene oči, ko govori z mano in me intenzivno gleda. Že od opazovanja posteljne predstave sem vsa vzdražena in polna adrenalina. Na neki točki me Jure za trenutek prime za zapestje, zagotovo mu ni ušlo, da sem se stresla in morda je slišal, da sem navznoter zaječala. Ko me tako drži in gleda naravnost v oči, ves svet izgine – tudi Donatela s svojim žgolečim glasom in vonjem po marelicah.
Pogovor nanese na kopalno sezono, ki se približuje in povem jima, da plavam že vso zimo.
»Potem imaš zagotovo lepo oblikovan hrbet,« reče Jure in pogleda Donatelo, ki pokima in mi razloži, da mora Jure skicirati hrbte. »Pojdi jo narisat, jaz bom skuhala pašto,« nama ukaže lepotica v svileni haljici. Upam, da se bo preoblekla pred kuhanjem.
Nihče me ni vprašal za privoljenje, ampak pač grem z Juretom v pokriti del njegovega ateljeja. Prižge električno pečko, sede na trd stol in si pripravi skicirko. V naglici slečem majico in modrček. »Še hlače, prosim,« mirno reče.
In tako stojim pred njim popolnoma gola – no, bolje bi bilo reči, da on sedi za mano. Nekaj časa tišina, nato pa reče: »Lep hrbet,« in potem slišim samo šviganje oglja po papirju.
Poskušam razmišljati o računih, obračunih, davkih, klasifikacijah, ampak nič ne pomaga, ves čas se mi pred očmi vrtijo filmčki o Juretu in Donateli, o Juretu in meni, o meni in Donateli.
Zaverovana v svoje notranje boje ne opazim, da je Jure prenahal s skiciranjem. Preseneti me od zadaj. Na vratu začutim njegovo sapo, nekaj dni staro bradico in tople, vlažne ustnice. »Vem, kaj se dogaja v tebi. Videl sem te, ko si naju gledala,« zašepeta v moj vrat.
Z dlanjo zdrsne med moje rahlo razkrečene noge, ki klecnejo, ko brez odlašanja prodre z dvema prstoma v mojo premočeno luknjico. Nekajkrat se zarije vame in me preizkuša kot bi me hotel čim hitreje čim bolje spoznati. Ko postanem preglasna, mi z eno roko zapre usta: »Donatela me bo ubila, bodi prosim tišja.«
Potem sede na stol in si me posadi na svoje debelo orodje, počasi, centimeter za centimetrom ga jemljem vase in ga grizem v roko, da ne bi kričala od boleče naslade. Ko mu sedim v naročju z njegovim kurcem globoko v sebi, se oba umiriva in njegove hrapave roke se začnejo počasi sprehajati od mojih bradavičk proti ščegetavčku in nazaj, od draženja ga moja muca še močneje objame in končno se začnem premikati. Pri vsakem gibu bi najraje zakričala, a samo zelo glasno sopem. Jure si ogleduje moj hrbet in ga gladi, potihem mi prigovarja: »Tako, muca, močno me objami s pičkico, ja tako, kam se ti mudi, le počasi.«
Nabadam se nanj in moje glasno dihanje preide v tiho kričanje in to prikliče Donatelo, ki pride vsa razjarjena v delavnico. Krasna je, oči ji bliskajo in lica ima čisto zardela. Jure me odmakne in gre do žene, ki mu primaže klofuto, on pa jo mirno prime za obe roki in ji nekaj tiho govori. Bliskanje njenih oči se umiri, nato pokima in se prične smehljati. Možu dovoli, da ji sleče predpasnik, bombažno majčko in krilo, pod katerim nima ničesar. Kot mačkica se prepusti njegovemu ljubkovanju. Med poljubljanjem mi Jure nakaže zelo zglajeno marmorno skulpturo falusa, ki sumljivo spominja na njegov penis, in mi potisne v roke pločevinko lanenega olja.
Tako zelo sem vzburjena, da prav nič ne pomišljam, ampak nemudoma namazilim falus in se počasi usedem nanj. Kamen je gladek, a ledeno hladen. Gledam, kako Jure namesti Donatelino nogo na stol in od zadaj prodre vanjo, njene melonaste prsi se divje zibljejo, ko se nabija vanjo. Prizor je čudovit, vidim kako Juretov debeli ud izginja v gladko, nenasitno muco. Jaz z mišicami objemam svoj kamniti falus in samo še krožim z boki. Božam in trepljam se po ščegetavčku in se trudim, da bi mi prišlo skupaj z njima.
Juretu pride pred nama in njegova žena nekoliko ihtavo vztrepeta in se odmakne. Razkreči se nad mano, me zgrabi za lase in ukaže: »Pij njegovo spermo iz moje pičkice.«
Ustnice mi pritisne ob svoj ščegetavček, ki ga radovoljno posesam in ga objetega pričnem udarjati z jezikom. Presenečena je nad užitkom, njen prijem v moji laseh popusti, spustim se nižje z jezikom in res spijem koktejl njunih sokov, potem mi spet pritisne glavo z rokami, da ne morem drugega kot grizljati in sesati njen zelo vzdraženi ščgetavček. Njena vzburjenost me podžiga, da se pričnem vse hitreje nabadati na kamniti falus in ko ji pride, popustijo tudi vse moje zavore in sama se pripeljem do orgazma.
