Foto:Thinkstock
Snežinka tu, snežinka tam. Nezavedno se pozibavam v ritmih glasbe, kot mi je v navadi početi ob izjemnem dolgočasju. Naenkrat plesne ritme prekine predirljiv zvok, ki ga moj telefon spusti ob naznanilu, da je prispel nov mail. Še pred pol ure sam preverila portal, na katerem sem že pred časom, iz gole radovednosti, kančka predrznosti in le malenkosti pohote, ustvarila profil. V njem na nek način iščem tako hudo idealiziranega ljubimca, da se mi sporočil nekako ne izplača preverjati pogosto, saj je tako, kot da bi si v mlajših letih zaželela samoroga. Ni pogoja, da bi me lepega dne pričakal na dvorišču s pentljo okrog vratu. Iz tega razloga si vzamem kar nekaj časa, da se spravim preveriti sporočilo. Pričakovanje ni niti najmanj na vrhuncu. E-pošto odprem na računalniku, lenobno opazujem počasno nalaganje strani. Zagledam do zdaj neznanega pošiljatelja, e-mail brez priponke, odebeljeno zadevo sporočila… KAJ?! Pogoltnem slino, mirim sopeče dihanje in tvegan utrip. Zahvalim se nekomu tam zgoraj, da sem v pisarni sama. »Call me Sir.« Ker sem tako šokirana že nad napisom v zadevi, kar pozabim, da je logičen naslednji korak klik na novo pošto ter branje vsebine. Ko ugotovim, da bi to bilo pametno storiti, se zavem svojih občutkov. Vzemirjenje na vrhuncu, ne bom pa zanikala niti vzburjenja. Drzno, nevarno, dominantno… M.
Kliknem na mail, končno sposobna pravega pričakovanja, ki prav nič več ne spominja na otroško pričakovanje samoroga. Počasi, črko za črko se lotim vsebine. »Potrebujem hišno pomočnico, ki mi bo v treh urah uredila stanje v hiši. Ker me že nekaj časa močno privlači tvoja podoba, sem se odločil, da boš to ti. Stroga diskretnost, brez slik. 2500€, zate, mlada dama. Sprejmem le pritrdilen odgovor-Da. Podrobnosti sledijo.”
Zaprepadeno strmim v piko na koncu in hip za tem se z očmi vrnem na začetek. Preberem še enkrat in še drugič, dokler mi v glavi ne ostanejo ključne besede, katerih podobo je moja domišljija krepko ojačala. Hišna pomočnica, privlači tvoja podoba, brez slik, 2500, le pritrdilen odgovor. Res ne vem, kaj me je pičilo, ko sem brez dodatnega razmišljanja ali pomislekov stisnila na »odgovori« in vrnila kratek ter jedrnat odgovor; “Priznam, mikavno… Pa naj bo Da.” Ne mineta dve minuti, ko se na ekranu prikaže okence, ki naznanja nov odgovor. S hitrostjo tekmovanja v klikanju ga odprem in se tokrat nekoliko razočarano znajdem pred datumom, uro in lokacijo. Začetno razburjenje rahlo ponikne, zato končno začnem spet delovati racionalno. Še vedno sem pri opciji Da. Ampak, to je vendar 3 ure vožnje zame. V petkah in po snegu recimo 3 ure in pol. Krasno. In kaj naj potem, če se človek sploh ne prikaže? Ali me morda počaka s celo hordo svojih potrebnih prijateljev, ki me ugrabijo in nadaljujejo kar brez pospravljanja? Kaj, če me pričaka njegova žena, ki ga je zalotila med dopisovanjem z menoj? KAJ za vraga pomeni tako visoka vsota denarja? Morda je napisal eno nulo preveč. Hm…Pravzaprav se bom na nek način prodala. To se ne dela. Ne morem si privoščiti kaj takega, to je… Nezaslišano. Ojej. Še huje. Kaj, če pridem tja in zagledam nagnusnega tipa, ki mu srajca poka po šivih? Oooojej.
Tako zatopljena spregledam dejstvo, da bi se lahko že zdavnaj odpravila domov. Ko to opazim, vsa raztresena pospravim svoje stvari in se odpravim domov. Mislim na vse možne reči, od tega, da bi morda po dolgem času poskusila narediti kakšnega snežaka, do sklepa, da se bom za kosilo lotila priprave izredno zahtevne lazanje. A on ostaja v podzavesti… Najbrž je kriv občutek rahle stiske, saj sem praktično svojo odločitev že podala, datum pa je navajal soboto. TO SOBOTO. In kratkemu dopisovanju navkljub mi je bilo kristalno jasno, da tak tip človeka ne bi odobraval nenadne zavrnitve ali kakršnegakoli drugega izgovora.
Dan mi nekako uspe zaključiti brez večjih motenj in zvečer se vsa izčrpana zvrnem v posteljo. A misli, te danes še niso tako utrujene. Še manj pa domišljija. V roke vzamem telefon in ponovno preberem mail. Že samo zven njegovih besed, čeprav napisanih, me rajca. Nehote mi misli pobegnejo k slikanju njegove podobe. Vidim privlačnega poslovneža srednjih let, ki ni sicer po videzu nič pretirano posebnega, saj ta vtis prevzame njegova energija. Šarmantna, odločna, brezbrižna ter hkrati posesivna. Roka mi med predstavljanjem pobegne pod odejo, noge razprem in se začudim sama sebi, ko sem že popolnoma premočena…S prstom pričnem krožiti po ščegetavčku in že prvi rahli gibi me vzburijo tako, da pričnem z glasnim dihanjem. Predstavljam si svoj komplet pomočnice, ki me je nekoč v trgovini tako očaral, da sem si ga morala kupiti ( V upanju, da bo moj bodoči fant dovolj poredne narave za takšne igrice). Seksi roza modrček z volančki čudovito poudari moje joškice, blago pa se nadaljuje od sredine modrca in sledi liniji trebuha, dokler se ne pripne na značilno »kiklico« gospodinje, ki se zaveže nad ritko. Predstavljam si, kako v kostumčku čistim okna, se stegujem na sam vrh, tako, da je ritka na drugi strani popolnoma na razpolago. Kako stopi za menoj, me poljublja po vratu in medtem spretno odveže trakec, da ima dostop še bolj neoviran. Kako se počasi nasloni name, da začutim že popolnoma trdega kurca.. Kako ga zarine vam z veličastno velikostjo in me poriva na vso silo, dokler se mi telo ne trese v krčih, pritisnjeno na steklo, jaz pa zaječim »Oh, YES, Sir!!« Pride mi tako vrhunsko, da zdelana obležim na postelji z vsemi štirimi narazen. Ne utegnem več razmišljati, ko me celodnevna doza vznemirjenja spravi v globok spanec.
V soboto zjutraj me navsezgodaj pričaka nov mail. »Pričakujem, da boš oblečena v nežnem stilu, prikrito erotično. V mislih imam predvsem roza barvo. In, ker sem ti povedal dovolj zgodaj, pričakujem tudi erotični kostum pomočnice.« Ko sem prebrala zadnji stavek, sem se poredno nasmehnila ter odplesala kratek zmagoslavni ples na ritme naključne glasbe iz radia. Kdo bi si mislil, da mi bo ta krpica kdaj prišla tako prekleto prav! Že jutro se je začelo odlično, nadaljujem pa ga v nestrpnih pripravah na srečanje. Ko imam le še eno uro časa pred odhodom, se pričnem počasi oblačiti. Imela sem zahtevno nalogo, saj spravljanje takšnega kostuma pod navadna oblačila res ni kar tako. H kostumu sem pridala še roza tangice ter se odločila, da bom črne čevlje s petko ohranila kar na sebi. Pod kostum sem dodala še samostoječke, da sem si lahko čez nadela krilo, saj bi pod hlače sila težko skrila vse volančke, ki bi se kar bohotili izpod roba. Dodala sem še svileno srajčko nežne roza barve, ki je z drznim izrezom mejila na seksi, hkrati pa še vedno delovala nedolžno. Tudi nanos make-upa je sledil v podobnih barvah, le da tukaj nisem imela kaj kaj za zgrešiti, saj mi pri svojih 20-ih ne manjka veliko do punčkastega videza. Nadanem si še plašč in se odpravim na pot.
Vožnja je minila presenetljivo hitro, saj so mi misli vrvele, od takšnih neodobravajočih, ki so me karale, da počnem nekaj tako perverznega in povrhu še za denar. Višina vsote je bila tako enormna, da o njej nisem mogla niti razmišljati, saj se mi je zdela nerealna. Tako sem bila sprijaznjena z dejstvom, da bi dovolj dobro »plačilo« že dogodivščina sama.
Kmalu me Garmin pripelje do pravega naslova, začuda brez zapletov. Pogledam hišo, ki iz vrste ostalih ne izstopa zares, a kljub temu izžareva nekaj posebnega. Vznemirjena sem tako močno, da me zamika, da bi pred srečanjem naredila še nekaj vaj avtogenega treninga. Odločim se za krajši postopek, nekajkrat globoko vdihnem in si rečem »Pojdi. Vse kar moraš narediti je, da pritisneš enter in opraviš.« Izstopim iz avta in se odpravim čez tlakovce, ki vodijo do stopnišča pred vhodom, srce mi ponovno nevarno razbija. Ko se pričnem vzpenjati po stopnicah, se nenadoma sunkovito odpro vrata. Od presenečenja zadržim dih. Ko zagledam človeka pred seboj, je moje dihanje še vedno zaustavljeno, oči pa široko odprte. Pred menoj stoji moški, skoraj košarkarske postave, kakšnih 35 let. Ko se mu počasi približam, opazim poteze na obrazu, ki presojo o letih približajo štiridesetim. Njegov obraz je izjemno privlačen in, kot v moji fantaziji, izžareva neverjetno šarmantnost. Zavedam se, da me bo že sama podoba naredila mokro vsak čas… Ves čas je strmel naravnost vame in se smehljal na rahlo ukrivljen način. Seksi, pomislim, ko me že ogovori. »Pozdravljena. Brez zamere, ampak najraje imam poredne punčke…« In se predrzno, a še vedno zapeljivo zasmeji. Nenadoma mi seže v roko in doda »Call me Sir.« Pogled zadrži na mojih očeh in mi da jasno vedeti, da misli resno. Zavoljo diskretnosti se ne predstavim, temveč se nekoliko sramežljivo nasmehnem in odgovorim; »Razumem. Kje lahko začnem?« Vrata odpre dovolj na široko, da mi da vedeti, da lahko stopim naprej. »Lahko se v miru urediš, kopalnica je za prvimi vratmi levo, potem pa pričneš s posodo, moja občasna prisotnost pa naj te nikar ne moti. Lahko se razgledaš po hiši in se počutiš kot doma.« in takoj za tem izgine v nasprotno smer.
Občasna prisotnost? Jasno mi je bilo, da se ne bo skrival v zakotni sobi, med tem, ko se mu po hiši v perilu sprehaja neka mladenka. Sama pa sem si drznila po tihem upati, da bo počel še kaj druga kot motil moje delo zgolj s prisotnostjo… V kopalnici se slečem, zložim oblačila na polico, si znova obujem pete ter se odpravim v iskanje kuhinje. Presenečena sem, ko zagledam kup zložene posode, ki je očitno pripravljena na pranje, a praktično nedotaknjena. Na pultu zagledam še kak ducat vinskih kozarcev, ki najbrž čakajo na loščenje. V upanju, da je zadeva tako enostavna kot v filmih, se najprej lotim teh. Kar zdrznem se, ko začutim njegovo prisotnost. Postavi se ob mene, me opazuje med loščenjem in počaka, da dokončam prvega. »Dobro ti gre, kot sem pričakoval.« Mi še reče, vzame kozarec iz mojih rok ter si vanj natoči vino. »Oprosti, a ponudil ti ga ne bom, saj se za mlado damo na delovnem mestu to ne spodobi.« še doda z vso resnostjo. Elegantno se mu nasmehnem in nadaljujem z delom. »A, še to, tega ne bova rabila…« Reče in se mi približa. S kozarcem v roki otrpnem, ko se mi približa na centimeter, se naenkrat spusti v počep in mi spretno sleče tangice izpod kostuma. »Tole bo pa moje plačilo,« reče, se poredno zareži, mi še pomežikne in odide iz kuhinje. Že skoraj rahlo živčno nadaljujem z loščenjem in med tem spet umirjam svoje dihanje. Tokrat zaman. Ker pa se me gospod odloči pustiti še kar lep čas na miru, se lotim še posode in se počasi privajam vlogi in sila nenavadni ter vroči situaciji, v kateri sem se znašla. Ko dokončam opravilo, ugotovim, da bom za nadaljnja navodila potrebovala njega.
Stopim iz kuhinje in se razgledam po hodniku. Nikjer nikogar, po celi hiši odmeva samo tišina. Pogoltnem slino, saj se zavedam, da bom morala izreči tisto vročo besedo. »Sir?,« ga pokličem in se jezim nad svojim glasom, ki sedaj namesto tišine negotovo odmeva po vseh prostorih. Prikoraka iz nasprotne smeri in za seboj vleče sesalec vesoljske oblike, za katerega sklepam, da je pač izredno moderen. Podoba tako resnega ter odločnega človeka, ki za seboj vleče sesalec in stopa proti meni me skoraj spravi v smeh. Seveda opazi grimaso na mojem obrazu. Sesalec neusmiljeno pusti pasti po tleh, se mi ponovno približa, skoraj preblizu, in me z eno roko skoraj že malo preodločno zagrabi za brado. »Je kje kak problem?,« mi reče, medtem, ko strmi vame. »Ne…Sir.« Se še spomnim dodati tik pred zdajci. »Dobro…,« odgovori, popusti prijem in se le še z enim prstom sprehodi čez moje ustnice. Ne morem si pomagati, ko začnem drhtet in podzavestno rahlo razprem ustnic. Od ekstaze priprem oči in ko ga ponovno pogledam, je njegov pogled še vedno zalepljen name. S prstom se počasi pomika proti notranjosti, doda še drugega. Popolnoma me meša, prepustim se njegovi igri in z jezikom vrnem dotik njegovima prstoma. Oblizujem jo zapeljivo, se z njima igram ter predrzno sesam. Njegova druga roka se naenkrat znajde na mojem boku, me odločno potegne bližje ter zaide pod krilce. Čutim, da izgubljam kontrolo nad gravitacijo in noge v petkah se mi prično komaj opazno tresti.
Postajam vedno bolj pohotna, a kot začarana nadaljujem s sesanjem prstom. Dobi me nepriravljeno, ko mi dva prsta druge roke kar naenkrat potisne globoko v premočeno muco. Ostro zadržim dih in odprem oči, ko mi iz ust potegne prsta, me z roko zgrabi za lase ter strastno poljubi. Začutim, da mu bolj kot igra jezikov odgovarja igra grizenja, zato mu svoje ustnice pustim na razpolago. Med tem me vzneseno poriva s prsti in ko vsa hotna razširim noge, da bi me lahko obdelal še globlje, začutim, da mi sokovi tečejo po stegnih navzdol.. V nekem trenutku se umakne od mojih ust ter muce, se z dlanjo sprehodi po stegnu ter reče »Le glej, da ne boš umazala tal, sicer boš morala še pomivati. Nadaljuj sedaj.« Umakne pogled, se zasuka na petah in ponovno izgine. Mislim, da sem še kar nekaj trenutkov obstala v istem položaju, v katerem me je pustil. Popolna podoba razočarane gospodinje. V mislih so mi odzvanjale njegove zadnje besede, zato sem se vrnila v kopalnico in se očedila. Nadaljevala sem s sesanjem in čudnemu sesalcu sem bila izredno hvaležna za njegovo obliko, saj sem se s še vedno tresočimi nogami lahko dobro naslanjala nanj. Tudi pri tem opravilu me je pustil popolnoma samo kar lep čas. S to razliko, da mi tokrat ni uspelo umiriti ne misli, ne dihanja in niti pohote.
Ker ob sebi nisem imela ne ure, ne telefona, se mi ni niti sanjalo, koliko dela me še čaka. Vsekakor sem hrepenela po… vrhuncu opravil. Čez čas so si moje noge že dovolj opomogle, da sem se v petkah ter kostumu s sesalcem vred spretno sukala po vseh sobah. Svojo vlogo bi lahko primerjala s tistimi zanimivimi natakaricami iz ameriških filmov, ki se pri svojem delu ves čas gibljejo na kotalkah. Na koncu mi je preostala še soba, za katero je bilo očitno, da se moj »delodajalec« nahaja prav v njej, saj je bila edina, v katero še nisem vstopila. Ugasnila sem sesalec ter previdno potrkala. Že sama misel na to, da se ponovno nahaja v moji bližini, me je obnorela. Vsa napeta sem čakala pred vrati. »Smeš vstopiti,« se je nekoliko zamolklo zaslišalo izza vrat. Previdno sem prijela za kljuko ter počasi odprla vrata. Sedel je za veliko delovno mizo, po vsej površini prekrito s papirji ter mapami. Le majhen del je ostajal prost, saj so tam počivale njegove prekrižane noge. Ponovno sem opazila proučujoč pogled, poleg tega pa je v rokah držal še prižgano cigareto. Od nekdaj občudujem moške, ki znajo še kaditi prefinjeno. Nadvse vroč prizor. Če bi upala, bi pristopila kar sama. Moje misli so prekinile nove besede, namenjene meni. »To sobo pusti pri miru, zame je sveta in zanjo skrbim sam. Pojdi v spalnico, brezhibno uredi posteljo in se vrni nazaj sem. Ne pozabi potrkati.« Moje kimanje je nehote izpadlo ponižno. Jaz in moj sesalec sva se vrnila nazaj na hodnik, kjer sem se odpravila v spalnico, njega pa sem pustila na mestu pod stopnicami, ki se mi je zdelo primerno za shranjevanje sesalcev. Postelja je bila že sama po sebi tako urejena, da bi lahko sklepala, da je na njej opravljal samo dnevni počitek. Kljub temu sem se odločila namestiti blazine še bolj popolno ter vsako plast blaga poravnati brez sleherne gube. Opravilo mi je vzelo kar nekaj časa, roke pa so mi od konstantnega dela že rahlo drevenele. Ko sem se zavedla, da sem najbrž opravila vse naloge, mi je srce ponovno začelo biti s vso hitrostjo.
Kaj sledi? Me bo hladno odslovil, ne da se bi mi zahvalil ali me pospremil do vrat? Do sedaj sem misel, da bi me zlorabil s svojimi prijatelji, že ovrgla. Počasi se odpravim nazaj proti pisarni, v tihi hiši v ritmu odzvanja zvok hoje v petkah. Ponovno potrkam. Nehote pričakujem nekaj več. Si želim, kaj želim, hrepenim… » Pridi,« reče v odgovor na trkanje. Morda je bila kriva moja domišljija ali pa je glas zvenel še nekoliko bolj zapeljivo. Ko vstopim v sobo od presenečenja narahlo odprem usta. Zagledam ga, v identičnem položaju kot prej, le da se je med njegovimi golimi nogami bohotilo dobrih 20 centimetrov v vsej svoji trdoti. S svojimi dolgimi prsti se počasi in z občutkom sprehaja gor in dol. Presneto, še drkanje zna narediti prefinjeno! Ko uspem umakniti pogled od te predstave, ga osupla pogledam v oči. Spet tisti pogled, tokrat z dodano iskrico. »Kaj si želiš?,« Me vpraša osorno. Za nekaj trenutkov me tako zbega, da ostanem tiho, potem pa se prisilim spontano odgovoriti. »Prosim… Sir.« Z glavo mi pomigne naj pridem bližje. Poredno se mu nasmehnem in zakorakam do mize, naredim ovinek in že se znajdem tik ob njemu. »Sedaj pa mi pokaži, kako se stvarem streže še malo drugače,« pohotno zamrmra. Priklonim se, da ga lahko najprej vzamem v roke. Tako estetski, ogromen ter privlačen izgleda… Takoj sem ga želela vzeti v usta. »Daj roke na hrbet,« slišim nov ukaz, ki naredi položaj nekoliko težji, saj moram na tako visokih petah loviti ravnotežje in obenem dati vse od sebe. Z jezikom začnem pri glavici, ki je že sama po sebi tako velika, da kar vabi, da jo celo vzamem v usta. Kar tudi storim. Ližem jo, sesam, vtikam v usta, spet ven in jo hkrati obdelujem z jezikom. Kako je dober… Spuščam se vedno globlje, hočem ga celega. Nisem presenečena, ko me zgrabi za lase in v ritmu prične voditi moje gibe. Poriva me vedno globlje in hitreje, da komaj lovim sapo.
»Presneto, tako ne bo šlo več dolgo.« Naenkrat skoraj zarenči, hkrati pa se uspe seksi nasmehniti. Umakne me od sebe, sunkovito vstane ter mi zaukaže, da mu sledim. Jasno mi je, da sva na poti v spalnico. »No, pa poglejva, kako pridna si bila…,« reče še tik preden vstopiva. Razgleda se po sobi in prične z roko gladiti odejo na postelji. »Pridi bližje. Poglej, vidiš? Popravi,« odsekano reče, ko opazi eno samo gubo čisto pri vznožju postelje, med tem pa sede na rob. Postavim se tik ob njega ter se lotim popravljanja. Ritko namerno izbočim še bolj, hrbet pa iztegnem daleč naprej. Počutim se tako poredno, ko se mu praktično nastavim… »Aa!,« mi uide osupel krik, ko me z vso silo udari po ritnici. »Pridna ja…,« zaprede in takoj zatem vtakne dva prsta v muco. Tako potrebna sem ga, da hrbet usločim še bolj, na prste pa se nasajam kar sama. S prosto roko spretno potegne čepek iz nočne omarice. Najprej ga zamenja s prsti in mi ga nabija v muco. Od ugodja ječim… Ko je prepričan, da ga je dodobra navlažil, me dalje poriva s prsti, čepek pa mi potisne v ritko. Z vsemi pripomočki me prične nabijati in me naredi tako potrebno, da v trenutku hočem njegovega kurca. »Sir… Pofukajte me, prosim!,« se slišim moledovati. Čepek mi grobo izmakne iz ritke, s prsti stopnjuje tempo še bolj, ko jih hipoma umakne, vstane in me dobesedno naskoči od zadaj. Zarine mi ga z vso globino, tako. da zaječim na ves glas. Takoj za tem se nesramno umakne in z glavico kroži po sramnih ustnicah. »Hočem vas.. Prosim,«poskusim še enkrat. Tokrat se je pustil prositi. Znova ga zarine vame, do konca, tako da kar malo zaboli. Prične me neusmiljeno obdelovati, nabija me z vso silo in hitrostjo, ki ju premore. Tako glasna še nisem bila, niti ne v takšnem užitku. Slišim ga, kako začne dihati vedno hitreje in bolj sopeče, ko me zagrabi za lase in zarenči »Naj ti pride, zdaj!«. Telo mi začno tresti krči, še ga čutim ga globoko v sebi, ko me nabije do konca. Orgazem je tako fantastičen, da v užitku ječim še v trenutku, ko ga že počasi vleče ven. Fizično zdelana se obrnem, da lahko sedem. Spet ga zagledam, kako strmi vame, z zadovoljnim nasmeškom na obrazu, popolnoma brez sramu.
»Pa si prosta, uredi se in lahko greš,« še doda in zapusti sobo. Od sile se moram kar sezuti, saj čutim mravljince po celem telesu. Majajoče se odpravim v kopalnico, se uredim in počasi oblečem. Ko končam, glasno rečem »Sir? Odpravljam se,« in se napotim proti vratom. »Nisi nečesa pozabila?,«se naenkrat prikaže za menoj in proti meni moli belo kuvertico. Šokirana zastrmim vanjo, saj sem popolnoma pozabila na ta del. Zardim, kar mu opazno prija. »Hvala,« mu še rečem in umaknem pogled. »No, zdaj pa grem.« V slovo se mu še nasmehnem in se počasi odpravim proti avtu. Tik preden sedem vanj opazim, da je stoji na dvorišču, in zakliče proti meni: »Bejbi? Prihodnji teden imam sestanek in bi resnično potreboval čist avto.« Spet tisti zapeljiv nasmeh. Ob vseh dobrih občutkih ter zvišanemu egu za ves čas nazaj se mu uspem zmagoslavno nasmehniti in ga pustiti brez odgovora. Sedem v avto in se odpravim na dolgo pot domov. Polna vtisov in še česa drugega…
