Foto: Thinkstock
Posesivni partnerji seksajo slabše
Uživanje v spolnosti pomeni svobodno dajanje in prejemanje. Ko smo posesivni, ustvarjamo prisilo, pa čeprav zagovarjamo stališče, da je posesivnost posledica naše ljubezni in predanosti partnerju. Najbrž se je že vsak posameznik vsaj enkrat znašel v situaciji, ko se je počutil popolnoma nespontano in vklenjeno zaradi partnerjevega nenehnega nadzora. Posesivnost je v čustvenem odnosu nezdrava, saj partnerjema ne omogoča osebne rasti, poleg tega pa je nenehno prisoten pritisk, ki je sprva nekoliko neugoden, kasneje pa postane neznosen. Čeprav določenim osebam posesivnost na začetku zveze ustreza, predvsem zaradi zavesti, da so pri partnerju zaželjene, lahko njeno kasnejše stopnjevanje postane tako zadušljivo, da postane poglaviten vzrok za razpad zveze.
Ko se začneš seksu izogibati
Uživanje v spolnem odnosu pomeni svobodno odločanje, dajanje in prejemanje, intimen odnos dveh samostojnih bitij. Ko smo posesivni, ustvarjamo prisilo, ki nikakor ne more biti v skladu s pričakovano svobodo. Nenehen nadzor nad partnerjevimi besedami, dejanji, nenehno popravljanje, kritiziranje in zahteva po konstantni bližini povzročijo, da se s časom želja po spolnosti izgubi. Partner izgubi interes za intimne trenutke, zato prihaja do vse pogostejšega izogibanja seksu. Tudi strah, razburjenje in spontanost s posesivnostjo izginejo.
Kdaj je čas za resen pogovor?
Če ste opustili svoja redna srečanja s prijatelji/prijateljicami zgolj zato, da bo partner zadovoljen, ker se mu posvečate, ste posesivnost svoje boljše polovice že sprejeli. Če vam poleg tega očita še vsako zamujeno uro zaradi podaljška službe, je skrajni čas, da se o tem pogovorita.
