V dvoboju z Denisom je šlo za las …
Res je, čeprav sem dal vse od sebe, bi morda lahko še nekoliko bolj napel svoje moči. Kljub temu sem ponosen, da sem Denisa skoraj vrgel iz igre.
Nekako ste veseli, da zapuščate Kmetijo: Nov začetek.
To, da zapuščam šov, jemljem kot osebno zmago, saj sem moralni zmagovalec. Seveda bi se, če bi šel nazaj na posestvu, za denar boril, vendar nisem razočaran, saj se boj za denar zame zdaj, ko zapuščam igro, šele začenja.
Ker boste končali študij in si začeli iskati delo?
Lov na denar se zame začenja zdaj, ko bom začel graditi svojo kariero. Ne nazadnje sem se na Kmetijo: Nov začetek prijavil zato, da se medijsko izpostavim. Zato, da dobim všečke od preostale populacije in nacije. Zdaj lahko začnem delati pri svojih projektih, veselim se povabil na estrado in svobode v izražanju. Vsega, kar bi rad izživel in promoviral. Živimo v 21. stoletju in čas je, da dojamemo, da so predsodki nekaj, kar bi morali že zdavnaj pokopati.
Kaj ste skozi šov želeli sporočiti gledalcem?
Da se z delom daleč pride. Pokazal sem jim, da znam kot mestni fant in kot gej poprijeti tudi za najbolj neprijetna dela na kmetiji. Pokazal sem jim, da je vsak, ne glede na to, od kod prihaja, lahko delaven. Delo pa je ključ za doseganje cilja.
Eden od vaših ciljev prihoda na posestvo je bil tudi pripeljati “gej power” v šov. Se vam zdi, da vam je to uspelo?
Ko sem bil glava družine, smo imeli gejevski teden. Do prihoda sploh nisem vedel, da sem tak aktivist za gejevske pravice. Menim, da je bil v šovu moj glas slišan in da sem dokazal to, kar sem želel, in sicer da so homofobni predsodki neutemeljeni in da je že čas, da začnemo priznavati enakovredne pravice. Prav tako se mi zdi, da je bilo eno od mojih poslanstev, da sem ljudi nekoliko omehčal tudi glede stereotipov, vezanih na oblačenje in spol.
Zato tudi petke, ki ste jih obuli?
Vesel sem, da so to preostali lepo sprejeli. Če bi bilo tako tudi pri drugih ljudeh, bi bil svet resnično lepši. Mislim, da je bil eden mojih vrhuncev oblačenja na posestvu, ko sem se ovil v rjuho.
Kako je bilo s homofobijo med tekmovalci, kako ste to občutili?
Tekmovalci so me glede na mojo spolno usmerjenost na splošno lepo sprejeli. Zgodil se je sicer incident, ki sem ga hitro rešil. Za Andreja ne bi mogel trditi, da je ravno oster homofob, pa vendar ravno takšni, kot je on, režejo temelje za enakopravnost istospolno usmerjenih tudi na ravni zakonodaje. Takšni, kot je on, poskrbijo, da pade družinski zakonik in podobno. Sicer pa sem vesel, da so me preostali sprejeli v moji drugačnosti.
Kaj je bilo z Andrejevim napadom?
Zame to ni neka strašna izkušnja. V svojem življenju sem bil deležen že veliko takšnih napadov. Vsi so izhajali iz moje spolne usmerjenosti in zame to ni nič novega. Jasno sem tudi povedal, da se znam postaviti za svoja načela in pravice, zato me to ni vrglo iz tira. Bi bil pa takšen dogodek za nekoga, ki nima tako močnega in trdnega značaja, verjetno veliko bolj travmatičen. Konec koncev sem sam povzročil ta napad, saj sem Andreja z namenom, da se to zgodi, tudi provociral. Zadnji teden sem namreč želel dokazati, da sem sposoben narediti pravo dramo.
Zakaj?
Zdelo se mi je prav, da se potegnem za to, kar sem na posestvu predstavljal. Nisem mogel dovoliti, da bi nekdo govoril, da homoseksualci nismo enakopravni. Tako sem na primer na stranišče napisal: Tukaj smo vsi enaki. To je bil moto mojega bivanja v šovu. Andrej se je iz tega norčeval in rekel, da nismo vsi enaki, saj so nekateri na posestvu “pedri”. Zdi se mi prav, da sem se boril za to, da ga odstranim iz igre. S tem sem dal jasno vedeti, da dajem homofobiji rdečo luč.
Na posestvu je kar napeto. Veliko je sporov …
Z novim obdobjem Moč zlatnikov so se zgodile kar velike spremembe. Zdaj je na površino prišla taktika, to pa je grda igra. Sam sem to primerjal s svetovno vojno, ko gre na vse ali nič. Ko je treba v glavo ustreliti tudi svoje zaveznike. Igra tako ni prišla do boja, temveč do mesarskega klanja. Ne nazadnje se je skoraj zgodil fizični obračun. Tedni, ki prihajajo, bodo zato zelo naporni. Veliko bo psihičnega nasilja. V realnem življenju takim stvarem sicer raje obrnem hrbet, zato sem po eni strani prav vesel, da zapuščam igro.
Vendar ste babi Torkli pred časom dejali, da še dobro, da so prepiri, saj se tako vsaj kaj dogaja …
Nesoglasja so dobra za šov, nad tujo nesrečo se vsi radi naslajamo, vendar pa niso zdrava za ljudi. Res pa je, da smo vsi prišli z zavedanjem, da bomo podvrženi psihičnim in fizičnim naporom.
Koga od tekmovalcev boste najbolj pogrešali?
Darinko, imela sva najlepši odnos. Nikoli se nisva sprla, je zabavna oseba. Njena življenjska zgodba je tragična. Veliko me je naučila, kar zadeva kuhanje, sploh marmelade. Ona je bila moj srček in iskreno ji privoščim zmago. Pošteno bom zagotovo zunaj zažural s Klemnom. Upam, da si bova na koncu v roke segla tudi z Andrejem.
Ko ste odhajali v igro, ste poudarili, da bo težko brez telefona. Je bilo res?
Kar težko je bilo, tudi življenje brez interneta. Na telefon sem se večkrat spomnil, kdaj tudi podzavestno segel z roko v žep, da bi ga poiskal. A ko si enkrat tu in se osredotočiš na življenje pred stotimi leti, dojameš, da je telefon nekaj, kar nas pravzaprav moti v vsakdanjem življenju. Spoznaš, da smo postali sužnji tehnologije. Ugotoviš, da se da brez nje prav lepo živeti.
Ste koga še posebej pogrešali?
Z bližnjimi sem v rednih stikih, sicer pa živim samostojno življenje. Odmaknjenost od njih me tako ni ovirala. Devet tednov stran od njih ni bilo težkih, saj sem tega navajen še iz časa, ko sem pol leta brez njih preživel v New Yorku. Seveda pa so bili trenutki, ko sem si želel objeti mamo, si zaželel pogovora z najboljšo prijateljico in prijateljem ter se zabavati. Kdaj sem si želel, da bi od tam lahko pobegnil in se šel sprostit.
Kaj si najbolj želite, ko pridete domov?
Vzel si bom en dan počitka. Naslednji dan bom že drgnil po telefonu in koval načrte za naprej ter organiziral srečanja s prijatelji. Rad sem neprestano v pogonu.
Ste dobili na posestvu tudi idejo za kakšen nov performans?
Nekaj sem jih res. Veliko sem razmišljal o novih kolekcijah, navdiha je bilo kar veliko. Mislim, da bo modno ustvarjanje še malo počakalo, saj bi se najprej rad posvetil glasbi. Mogoče bom posnel kakšen video. S kamero imam zdaj veliko izkušenj, postal sem že pravi profesionalec. Tako ali tako komaj čakam, da pridem ven in se začnem kazati po ulici, kjer me bodo vsi prepoznali. To notranjo slavo, ki jo živim že vse življenje, je treba končno spustiti na plano.
